Prismejal se je v sobo in z iztegnjeno roko krenil proti meni. "Vse najboljše, lepotička!" je vzkliknil, mi v roko potisnil darilo in me poljubil. "Ohoho, kar na usta!" se je smejal pri vratih moj fant. Borut in moj Miha sta bila že dolgo prijatelja in nedolžnega poljuba mu seveda ni zameril. Odšel je v kuhinjo po kozarce in pijačo, Borut pa je teh nekaj sekund izkoristil za predrzen manever. Še enkrat me je poljubil. Tokrat z jezikom, mi posesal ustnice in me stisnil za zadnjico. "Huda mačka si! Ne vem, kako bom lahko mirno sedel poleg tebe, ne da bi se te dotikal." Takrat je v sobo prišel Miha in slavnostno nastavil kozarce za penino.

Skupaj sva bila že dolgo. Predolgo. Že nekaj mesecev sem mu namigovala, da me življenje z njim dolgočasi, da bi morda morala vsak po svoje za nekaj časa, saj je tista začetna iskrica med nama povsem ugasnila. Kot da ne bi želel slišati mojih klicev po spremembah, se je sprenevedal in upal, da bova nekako zvozila. Pa nisva. Bolje rečeno, sva zavozila. Vse skupaj pa se je pričelo na moj zadnji rojstni dan.

Klepetali smo in srkali penino, Miha je dolgovezil kot ponavadi, Borut pa je vsako priložnost, ki se mu je ponudila, izkoristil za to, da je pogledal proti meni, se mi nasmehnil, ali celo potrepljal z roko in pobožal po laseh. Kar mrazilo me je, tako sem bila vzburjena. Med njegovo dlanjo in mojimi lasmi je prasketal naboj, ki sva ga poznala le midva. Ko je Miha dejal, da žal ne more več zavlačevati z odhodom na sestanek in naju prepustil drug drugemu, sem vedela, da ne bova vsak sebi zdržala niti minute. Nestrpno sem zrla skozi okno, se skrivala za zaveso in pospremila njegov avtomobil, ki je končno odpeljal na glavno cesto. Bila sva sama!

Borut je ves čas stal za menoj, me objemal okoli pasu in me poljubljal po vratu. Moje telo je bilo vzburjeno, vsa čutila so ponorela in moja koža je hrepenela po njegovih dotikih. Z vsakim poljubom sem se mu še bolj predala in z vsakim novim odpetim gumbom sem bila bolj prepričana, da se bova morala z Mihom odkrito pogovoriti. Toda tisti hip nisem mogla več misliti nanj. Ljubila sem Boruta. Ljubila sem ga in si ga želela, kot si ženska le lahko želi svojega moškega. Njegovi prsti so bili dobrodošli povsod, kamor so si upali in ko so njegove dlani prekrile moje razgaljene prsi, ko so se njegovi prsti oklenili jedrih oblin, sem mu povsem predana padla v objem. Pohotno je zgrabil za mojo zadnjico in še danes se živo spomnim, kako zelo sem bila vesela, ko je z nje pričel tiščati moje hlače. Tako močno že dolgo nisem hrepenela po nikomer. Želela sem si ga bolj kot vse na svetu in ko sem se mu predala kar na tleh, na mehki preprogi, sem vedela, da se ljubim z moškim svojega življenja, s človekom, s katerim želim živeti, se ljubiti in uživati vsak dan. Nisem imela slabe vesti in občutka, da varam. Mihe nisem ljubila in mu to večkrat tudi nakazala, a on je slepo vztrajal in čakal na spremembe. Ni jih bilo. Hrepenela sem po drugem, mu nastavljala svoje golo, pohotno telo, mu ječala na uho, kako popoln moški je, in mu z nogami ovita okoli njegovega hrbta iskreno priznavala, da me vodi k nepozabnemu vrhuncu vseh vrhuncev. Vpila sem, da ga ljubim, da je edini, da si ga želim še in še … za vedno.