"Pri posamezniku, ki vinjen leži na tleh, je treba preveriti vitalne življenjske znake, kot sta srčni utrip in dihanje, ter ga poskušati previdno predramiti," pravi Miha Kisilak, vodja Mondialove ekipe prve pomoči. Če se vinjeni ne predrami, ga je treba postaviti v bočni položaj za nezavestne, saj tako preprečujemo zadušitve in druge zaplete pri bruhanju. Kisilak ob tem poudarja, da je "vinjene, ki niso zmožni samonadzora, treba stalno nadzirati in jih pospremiti do prebivališča, ob hujši vinjenosti pa hospitalizirati".

Ne zaženite panike
Najpogostejša napaka mladih pri nudenju prve pomoči je po mnenju Kisilaka pretirano premikanje nezavestnega, zato opozarja, da naj pri nudenju prve pomoči "razsodno in trezno pristopajo k vinjenim posameznikom in naj ne zaženejo panike". Vodja ekipe prve pomoči odsvetuje stiskanje trebuha in nasilno sprožanje bruhanja, saj se lahko zaradi neustreznih prijemov pozneje pojavijo močne bolečine. Če mora posameznik bruhati, je pomembno, da to tudi izloči, saj gre za naraven način razstrupljanja telesa. Ob tem opozarja, da je v primerih, ko posameznik ne bruha, ustrezneje počakati, da telo izloči alkohol po naravni poti.

Treba je poznati meje
"Glavni problem alkohola je v tem, da posamezniki precenijo svoje sposobnosti in gredo pogosto prek svojih zmožnosti. Zato vinjenim odsvetujemo plavanje," poudarja Kisilak. Poleg težav zaradi izgube moči in razsodnosti alkohol povzroča tudi širjenje žil in večjo prekrvavljenost kože, kar vodi v hitrejšo izgubo telesne toplote in podhlajenost. "Veliko več energije kot v prepoved alkohola bi bilo treba nameniti ozaveščanju mladih in težiti k temu, da bi se mladi zavedali, da alkohol škoduje zdravju. Ob uživanju alkohola pa je treba poznati tudi lastne meje in ohraniti trezen pristop," sklene Kisilak.