Najbolj nora novica zadnjih dveh tednov je bila, da so v Severni Koreji nameravali predvajati le posnetke tistih tekem z nogometnega svetovnega prvenstva, v katerih bi zmagala njihova reprezentanca. Ni čudno, da je Jong Tae-Se ob himni pred tekmo z Brazilijo jokal kot otrok. Druga najbolj nora novica pa je bila, da so oblasti ob drugi tekmi popustile in prvič v zgodovini neposredno prenašale tekmo Severnokorejcev na tujem. A ni pravice na tistem delu sveta: komentator je po četrtem golu nemočno obmolknil, ob sedmem, kolikor so jim jih nasuli Portugalci, pa se le še poslovil.

Slovenija. Včerajšnji dan državnosti je bil zaradi jabulanija veliko lepše obarvan kot sicer – kljub angleškim ranam na naših dušah. Toliko vidnih domoljubnih čustev nas vsaj do razpleta kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2012 zagotovo ne bo več oblivalo. Mala Slovenija, srčna Slovenija, nesrečna na koncu, a ponosna. Država, kjer je normalno, da lahko gledamo vse tekme neposredno. Pomislite, nekam smo pa le prišli! Seveda pa je vse relativno. Sama bi še malo raje imela državo, v kateri mi po infarktni tekmi državne reprezentance ne bi bilo treba v nogometnem studiu videti Mavčeve, kako peče čevapčiče, niti Jovanoviča, kako premaguje lasten dolgčas. Gostujoči strokovnjaki bi se mi še smilili, če bi bili sami od sebe kaj bolj zanimirani. Verjamem, da naši reprezentanti teh zmazkov niso videli, sicer se bojim, da bi tudi oni ob slovenski himni spustili solzo ali dve ...