Manjši pritiski in blažji stresi delujejo organizirajoče in motivirajoče, če pa stres doseže prevelike razsežnosti, začne neugodno delovati na produktivnost, dokler popolnoma ne ohromi otrokove storilnosti, opozarja Alenka Barbirić, profesorica defektologije iz Mladinskega informacijsko-svetovalnega centra (MISC) Infopeka. Da bi učeči se ohranjali pritisk in stres na najnižji točki, svetuje, naj si ustrezno organizirajo učenje. "S preobremenjenostjo pa je povezana tudi prehrana, spanje, delovanje hormonov v obdobju odraščanja ter mirno in spodbudno okolje," dodaja Ljubo Raičevič iz Mladinskega informativnega svetovalnega središča Slovenije (MISSS).

Spominske blokade
Poleg načrta učenja si vnaprej določite krajše odmore. Po 40 minutah učenja si privoščite od pet do 10 minut odmora, pravi Barbirićeva, pred učenjem pa si pripravite tudi prostor za učenje, ki mora biti dovolj svetel, topel in brez odvečnih predmetov.

Redna ponavljanja
Od ponavljanja je odvisno, koliko snovi bo ostalo v spominu. Ponavljanje si je treba časovno porazdeliti, saj uspeh ni odvisen od pogostosti, ampak od rednosti ponavljanja, razlaga Barbirićeva.

Aktivno branje
Strategijo učenja prilagodite glede na tip; vidni tip učenca naj si barvno podčrtava ali riše miselne vzorce, slušni tip naj ponavlja na glas ali diskutira z bližnjimi, motorični tip pa bo potreboval več aktivnih odmorov.

Tek na dolge proge
Zaradi prevelike količine snovi in želje, da bi se čim hitreje prebili skozi njo, učna obremenitev postane prevelika. Pojavita se odpor do učenja in malodušje, zato si končne cilje razdelite v delne. Zapomnite si, da je sedem plus ali minus dve informaciji, torej od pet do maksimalno devet informacij, naš kratkoročni spomin še zmožen predelati. "Ob doseganju delnih uspehov bodo učenci razvili občutek uspešnosti, kar pozitivno vpliva na motivacijo," sklene sogovornica.

Z otrokom se pogovarjajte
V nekaterih družinah je zadnji mesec šolskega leta pravo izredno stanje, pravi Alenka Barbirić. "Starši morajo dati otroku jasno vedeti, da njihova naklonjenost in spoštovanje nista odvisna od tega, ali bo popravil ocene ali ne oziroma s kakšnim uspehom bo končal šolsko leto," dodaja. Starši naj se z otrokom pogovarjajo, ne pa da ga le priganjajo in kritizirajo, pa pravi Ljubo Raičevič. "Kadar človeka poslušamo, ga tudi razumemo, ko ga razumemo, pa mu lahko pomagamo," sklene.