Začnite zgodaj
Zgodnje učenje tujega jezika pozitivno vplivala na otrokov govorni, spoznavni in  osebnostni razvoj ter uspešnost v šoli, so pokazale psihološke raziskave.  Poznavanje enega jezika otroku ne povzroča težav pri učenju drugega, prav tako pa učenje drugega jezika ne moti tekočega govora v prvem jeziku. Otrok si pri učenju drugega jezika pomaga z besedami in jezikovnimi strukturami, ki jih je v enem jeziku že usvojil. Hkrati učenje tujega jezika prinaša večje zavedanje jezika in njegovih pravil, značilnosti …

Dvojezičnost
Otrokov govor se razvija zaradi potrebe po sporazumevanju s starši. Če starši govorijo različne jezike, se zaradi potrebe po komunikaciji z njimi razvije dvojezičnost. Dejstvo je, da se otrokov govor najbolj intenzivno razvija v obdobju dojenčka in malčka (od rojstva do treh let) ter v obdobju zgodnjega otroštva (od treh do šestih let).

Naj posluša
Otrok za razvoj govora potrebuje predvsem spodbudno okolje, v katerem bo lahko uporabljal govor v različnih okoliščinah. To pomeni, da mora imeti priložnost slišati in uporabiti govor v različnih okoliščinah in da potrebuje tudi spodbudo odraslih in vrstnikov. Otrokov govorni razvoj spodbuja predvsem simbolna igra, hkrati pa govor spodbuja tudi razvoj mišljenja in različnih družabnih veščin.

Deljena mnenja
Strokovnjaki si niso enotni o najprimernejši starosti za učenje jezikov. Mnenja so deljena, vendar se strinjajo, da gre za starost od približno treh oziroma štirih pa do osmih oziroma devetih let. Učenje tujega jezika pred puberteto je povezano z nevrološkimi, razvojnopsihološkimi ter socialnimi in čustvenimi dejavniki. Vendar pa zgodnje poučevanje tujega jezika zahteva posebej izdelane metode in pristope poučevanja. Ti morajo temeljiti predvsem na poznavanju otrokovega razvoja in učenja v zgodnjem otroštvu.