Zakaj ste si za parodijo izbrali prav knjižno uspešnico 50 odtenkov sive?
Pritegnil me je fenomen. Zakaj vsi, ne, zakaj vse to berejo? Leto, dve pred tem so vse mlajše od 25 let brale Somrak, potem so vse starejše od 25 let začele brati 50 odtenkov sive. Priljubljenost Somraka, sploh pri nas, sem razumel. Edward je star nekaj več kot sto let in še vedno živi pri starših. Bolj slovenskega knjižnega junaka ne najdeš nikjer. Če bi kloniral Cankarja, Voranca in Tavčarja v eno osebo, si ga ta himera ne bi mogla izmisliti. Glede na to, da so bili Odtenki prvotno pisani kot fan fiction (fanovska literatura) Somraka, je formula uspeha mogoče malček logičnejša. Priznam, da sem pri branju obupal po treh poglavjih, a me je vseeno vleklo naprej k razmišljanju. Ali se tipična slovenska gospodinja lahko poistoveti z vsemi tistimi sadomazohističnimi pripomočki in dominatnimi igricami, ki se jih gresta glavna lika. Hotel sem dognati, kakšno bi moralo biti trpinčenje, ki bi slovenski gospodinji zares seglo do srca in gartrož.

Dogajanje je prestavljeno v manjši slovenski kraj, glavno vlogo pa ste zaupali "pravi slovenski gospodinji", ki se med tem, ko mesi štrudelj, igra vroče igrice s predpasniki. Smo Slovenci pod navidezno seksualno zavrtostjo pravzaprav izjemno seksualni?
Če sodimo po slovenskih kletvicah, nas lahko odpelje v obe smeri. Ali smo tako aseksualni, da niti pri preklinjanju ne znamo zaželeti oziroma ukazati nekomu, naj se poloti takšnega ali drugačnega spolnega akta, temveč posegamo po benignih frazah, ki so pritlehne samo v tem, da uporabljajo zdavnaj pozabljene arhaizme in z njimi zbegamo naslovnika. Seveda pa je možna tudi interpretacija, da živimo Slovenci tako polno spolno življenje, da ne potrebujemo napotkov v kletvicah.

Manj ljudi vas pozna kot prevajalca; te dni prevajate novo knjigo Georgea R. R. Martina, po kateri snemajo aktualno TV-serijo Igra prestolov – nova sezona se bo začela prihodnji mesec. Koliko si lahko privoščite "lokaliziranja" vsebine, da je bližje slovenskim bralcem?
Martinovih zgodb, ki jih trenutno prevajam, še nekaj časa ne bomo videli na malih zaslonih, saj gre za predzgodbe, ki se dogajajo stoletje pred Pesmijo ledu in ognja oziroma Igro prestolov, če se osredotočimo na nadaljevanko. Obenem pa tako kot milijoni drugih Martinovih ljubiteljev nestrpno čakam, da končno spiše The Winds of Winter. Lokaliziranja vsebine ni, saj ostaja dogajanje zasidrano v fiktivnih Sedem kraljestev Zahodnjega, tako da Jaime Lannister ne bo odšel na viteški turnir v Žužemberk, kjer igra tombolo mati iz Dahlove Matilde. Sem pa prevajal zemljepisna imena, da tudi slovenski bralci, nevešči angleščine, razumejo njihovo semantično komponento. Pri tem moraš stalno paziti na dejansko okolje. Tako bi grad Riverrun, ki leži na sotočju dveh rek, lahko elegantno prevedel z Medvode, a bi tak prevod bralca trgal iz fantazijskega sveta, zato je utrdba dobila ime Rečnjava.


Ne glede na to, da se veliko pojavljate v medijih, tudi tabloidnih, ste uspeli vaše osebno življenje ohraniti skrito. Kako, kot nedavno poročeni mladi očka, krmarite med ustvarjalnim in družinskim življenjem?
Menim, da se v tabloidnih medijih na srečo pojavljam bore malo. Menim, da moraš medijem ponujati svoje projekte, svoje delo, ne pa zasebnega življenja. Potem pa zapademo v začarani krog ksihtov, ki so znani zato, ker so v medijih, v medijih pa so zato, ker so znani. Nasploh se mi studi ta sistem vrednot, v katerem je važno samo, da se nekje pojaviš, ne pa kaj ustvariš. Meni balansiranje med ustvarjalnim in družinskim življenjem uspeva vse bolje, naučil sem se izklopiti, če pade kakšna ideja, pa je vseeno pri roki vedno kak kos papirja.