Psihiater Paul Bohn pravi, da so dandanašnji starši bolj vključeni v odraščanje svojega otroka, ta vključenost pa nikoli ne sme biti pretirana. Filozofija vzgoje je preprosta – pripraviti svojega otroka za prihodnost in ne prilagajanje prihodnosti za svojega otroka. Izpostavil je deset napak, ki jih delamo starši. Z njimi želi le opozoriti in ne grajati.

Oboževanje svojega otroka

Številni živimo v gospodinjstvu, kjer je otrok središče in se vse vrti okoli njega. Otrokom je to zelo všeč, ker se vse dogaja okoli njih in zaradi njih. Staršem to ustreza, saj je otrokova sreča njihova sreča. Bohn opozarja, da je treba otroke imeti rad in jih ne oboževati do skrajnosti. Ko jih postavljamo v središče vesolja, oblikujemo lažne idole.

Prepričanje, da so otroci popolni

Starši običajno ne želijo o svojih otrocih slišati nič negativnega. Resnica boli, a če jo poslušamo z odprtim srcem in dušo, bomo imeli od tega samo korist. Če je treba otroka disciplinirati, je to bolje storiti prej kot pa kasneje, na primer v najstništvu.

Živeti življenje otrok

Starši so ponosni na svoje otroke. Ko jim v nečem uspe, se veselijo bolj, kot bi se za svoje uspehe. A če se starši s svojimi otroki preveč poistovetijo, lahko kmalu pozabijo, kje so meje. Morda otroke vidijo kot drugo priložnost za svoje neuresničene sanje.

Otrokov najboljši prijatelj

Starš bo moral v težkih trenutkih sprejeti odločitve, ki otroku ne bodo všeč. Otrok bo negodoval, zavijal z očmi, jokal in stokal, pa morda celo rekel, da se ne bi smel roditi v tej družini. Z otrokom starš ne more biti najboljši prijatelj, saj sprejema odločitve in nosi odgovornost.

Biti tekmovalen starš

Ne glede na to, ali bo priznal ali ne, vsak starš ima v sebi tekmovalnost. Zaradi te in zaradi želje, da je njegov otrok najboljši, bi otrok lahko izgubil prijatelja ali dva. Če mu v glavo vbijete, da je pomembna samo zmaga ne glede na posledice, ste mu načeli značaj. Imeti značaj v otroštvu ni morda tako pomembno kot v odrasli dobi, ko pomeni vse.

Ne pustiti jim, da so otroci

Skakanje po postelji, odtisi prstov na ogledalu in nenehno gledanje risank, ki vam gre zdaj tako na živce, bo slej ko prej minilo, ko se bo otrok začel družiti s prijatelji. Čeprav je včasih zelo naporno, je treba majhnim otrokom pustiti, da so otroci. Naj rišejo, pojejo in fantazirajo do onemoglosti, saj je otroštvo čas za igro. Uživajte v zgodbicah za lahko noč, zlaganju legokock, teku po stanovanju in drugih sladkostih.

Vzgajati otroka, ki ga želite, in ne otroka, kakršnega imate

Preden se otrok rodi, si starši želijo, da bi jim bil podoben, a pametnejši in bolj nadarjen. Resnica pa je, da otrok po navadi postane čisto drugačen. Cilj staršev je, da odkrijejo, kakšen je otrok, ga spodbujajo in negujejo ter ne poskušajo skozi njega izpolnjevati lastne cilje.

Pozaba, da dejanja govorijo več od besed

Otroci opazijo, kako se obnašate do tujcev in prijateljev ali kako se starša med seboj razumeta. Kakršen bo vaš odziv, bo tudi otrokov, saj mu je logično, da se mora tako vesti.

Obsojati druge starše in otroke

Nihče ni popoln, vsi smo mešanica dobrega in slabega. Vsi se borimo s svojimi upi, željami in demoni. Ker sami veste, kako težko je vzgajati otroka, je sočutje do drugih staršev samo dobrodošlo.

Podcenjevanje značaja

Če boste otroku pomagali zgraditi značaj, se bo moral tu in tam sam česa naučiti, si graditi samozavest, izkusiti neuspehe, saj bo le tako postal močnejši. Težko je gledati otroke, ki doživljajo padce, a to je zanje resnično potrebno.