Plodovi, ki so k nam prišli iz Mehike, so polni  kalija, fosforja, železa, magnezija... Uživamo jih v juhah, omakah, rižitah, pečene, ocvrte, polnjene, v kruhu, čatniju, kompotu...

Hokaido

Je gotovo ena  najbolj okusnih buč. Ima čvrsto oranžno meso, vsebuje veliko karotina, vitamina B1 in balastnih snovi.  Je odlična buča za pripravo juh (brez lupljenja), okus izboljšamo s soljo,  maslom in ingverjem v prahu. Okus rahlo spominja na škampe. Lahko jo narežemo na krhlje in pečemo v pečici ali iz nje pripravimo rižoto, ratatouille, druge zelenjavne jedi,   Skladiščimo jo lahko šest do sedem  mesecev, med skladiščenjem pa se okus še izboljša. Podobna vrsta je muškatna buča iz Provanse,  prav tako primerna za juhe in pečenje.

Namig za pripravo

Užitne so tako bučke kot cvetovi, najboljše so take, ki niso daljše od 20 centimetrov. Priprava je zelo preprosta, lupljenje niti ni potrebno. Lahko jih prerežemo na pol, izdolbemo in polnimo, narežemo na kolute ali kocke ter popečemo z različnimi začimbami ali iz njih pripravimo juho ali omako, dajejo se tudi na pico. Odtrgane ostanejo sveže le kak teden dni, v hladilniku se hitro zmehčajo. Kupujte jih sproti, upognjene so dokaz, da so rasle na prostem.

Meso navadne buče, golice, je vodeno, brez posebnega okusa. Zelo dobra je predvsem za pripravo gostih omak, na štajerskem jih bogato gostijo s smetano, drugje dodajo zelenjavo, kot je paprika, zelena ter kis. Zraven se prilega pire krompir. Cele lahko hranimo skoraj do pomladi, lahko pa jo tudi naribamo ali narežemo na koščke in zamrznemo, vendar je sveža boljša. Naribana je s skuto, rozinami in cimetom odličen nadev za pito ali zavitek. Imajo tudi zdravilno moč. Bučna semena se v ljudskem zdravilstvu  uporabljajo za lahjšanje težav z mehurjem in benignim povečanjem prostate.