Novorojenček potrebuje relativno veliko kalorij v primerjavi z večjimi otroki in odraslimi. V prvih dneh življenja pogosto izgubi nekaj gramov, ki pa jih mora pridobiti nazaj do dveh tednov starosti.
Do šestega meseca starosti potrebuje okoli 100 kalorij na kilogram svoje teže. Če ima dojenček pri treh mesecih približno pet kilogramov, potem potrebuje okoli 500 kalorij na dan. Med šestimi in dvanajstimi meseci se kalorije malce zmanjšajo, potrebuje jih le okoli 90 na kilogram svoje teže. Pri šestih mesecih je tako v grobem dvakrat težji, kot je bil pri rojstvu. Dojenček pri enem letu starosti pa potrebuje okoli 900 kalorij dnevno.
Hranjenje odvisno od posameznika
Koliko mleka novorojenček popije, je odvisno od več dejavnikov, kot so njegova teža, starost ali kombinacija hranjenja (materino mleko in mleko v prahu). Najbolj pomembno pri vsem pa je, da novorojenčka opazujete in se na podlagi tega odločite, koliko hrane dejansko potrebuje. Apetit se med otroki zelo razlikuje, hranilne vrednosti pa se pri njih spreminjajo iz dneva v dan.
Prehrana je odvisna od dojenčka do dojenčka. Nekateri so zelo izbirčni in neradi poskusijo novo hrano, drugi morda niti ne jedo veliko. V mislih vedno imejte, da otrok potrebuje veliko manj hrane, kot mislite. Po prvem letu starosti ne bodo tako hitro rasli kot v prvih mesecih, tako da so potrebe po energiji manjše, manjši pa je tudi njihov apetit. Če je otrok aktiven, zdrav in se normalno razvija in raste, potem bo po vsej verjetnosti tudi veliko pojedel.
Kdaj je otrok lačen?
Otroček bo najbrž bolj lačen kot po navadi v obdobjih večje rasti, ki se pojavijo med desetim in štirinajstim tednom po rojstvu, pri treh in šestih tednih ter pri treh in šestih mesecih. Če se ne bo dobro počutil, bo v tem obdobju jedel manj, zato je zelo pomembno, da se naučite spremljati njegove prehranjevalne navade.
Najpogostejši znak, da je dojenček lačen, je jok. Če je pred kratkim jedel, potem je jok vzrok za nekaj drugega (najpogosteje zaradi mokre plenice, če ga zebe ali mu je prevroče, če mora podreti kupček ali si preprosto želi vaše bližine). Poleg joka so znaki za lakoto tudi oblizovanje ustnic, sesanje, obračanje glave ter sesanje svojih palcev.
Postopno uvajanje druge hrane …
Otroka je primerno čim dlje dojiti, po šestem mesecu pa v njegovo prehrano že lahko uvedemo drugo hrano. V prvem letu življenja se je dobro izogibati kravjemu mleku. Uporabljajte le svoje, torej materino mleko, in mleko v prahu za dojenčke. Pri sedmih ali osmih mesecih otroku že lahko daste jesti sir in jogurt, saj sta dober vir kalcija, ki je nujno potreben za močne kosti. Pred šestimi meseci so prepovedani sadni sokovi in med. Pri devetih mesecih otrok lahko zaužije že celo jajce.
… in zelenjave
Malčki se bodo privajali na različno hrano, sprva še zmleto, kasneje pa že v koščkih. Seveda pa zelenjave ne marajo vsi. Počakajte na primernejši trenutek ali pa jo postopoma uvajajte v jedilnik. Izjemno pomembno pa je, da vso zelenjavo temeljito operete.
In katera zelenjava je nujna in najboljša za razvijajočega se malčka? Najprimernejši so špinača, grah, korenje, paradižnik, krompir, beluši in zelena. Tovrstna zelenjava je lahko prebavljiva, do prvega leta starosti pa jo damo otroku jesti zmleto. Po dvanajstih mesecih starosti jo malček že lahko uživa narezano na koščke.
Vsaka zelenjava mora biti pripravljena in servirana na poseben način, da jo bo otrok lahko pojedel in prebavil. Grah je najbolje pretlačiti z vilico, saj se lahko s kroglicami zaduši. Enako lahko pretlačite vso drugo zelenjavo. Po prvem letu pa lahko otrok jé že zelje, cvetačo in repo. Zelenjavo kuhajte v vreli vodi, vodo pa med kuhanjem zamenjajte najmanj dvakrat, da bo zelenjava mehkejša. Za izboljšanje okusa lahko dodate limonin sok ali majhen ščepec soli. Če ima otrok določeno zelenjavo še posebej rad, količino in pogostost tovrstnega obroka povečajte.