“Odločilni dejavnik pri uravnavanju kislinsko-bazičnega ravnotežja je hrana. V zdravem telesu pri običajni presnovi v telesu nastajajo bazični ali kisli ostanki,” razlaga strokovnjakinja za prehrano Marija Merljak.

Vpliv na pH-ravnovesje

“Beljakovinska in ogljikohidratna hrana dajeta odpadne snovi kislega značaja, hrana, bogata z minerali, pa pušča bazične ostanke,” pravi strokovnjakinja in opozarja, da okusa živila nikakor ne smemo enačiti s končnim rezultatom (na primer limone).

Uničuje slabe kisline

Za ustrezno pH-ravnovesje v organizmu skrbi predvsem solna kislina v želodcu, ki jo telo proizvaja samo, razloži strokovnjakinja. “Močna solna kislina uničuje škodljive mikroorganizme, ki jih v telo vnesemo s hrano. A le normalna količina solne kisline bo zagotovila sprotno uničevanje škodljivih kislin, ob neustrezni ali nezadostni solni kislini pa bodo odpadne kisline zastajale v telesu; takrat govorimo o zakisanosti,” razlaga Merljakova.

V skladu s potrebami

“Tisti, čigar kislina v želodcu ni ustrezna, nima dobre prebave. Solna kislina se izloča v skladu s potrebami – večje ko so 'prebavne zahteve', več se je izloča. Vendar ta mehanizem po 35. letu počasi slabi,” dodaja.

80 odstotkov bazičnega

Kot poudarja Merljakova, prebavni encimi ob preseženih mejnih pH-vrednostih ne delujejo ustrezno. Ko telo pH ne zmore več uravnavati in je ravnovesje porušeno, nastopijo bolezni. “Pri prehranjevanju velja splošno pravilo, po katerem naj bi zaužili 80 odstotkov hrane bazičnega in 20 odstotkov kislega značaja, vendar je popolno ravnovesje odvisno od posameznika,” zaključuje strokovnjakinja.

Foto: Žurnal24 zakisanost