Pojavnost malignega melanoma se na Zahodu v zadnjih letih najbolj povečuje pri mladih ženskah. "Dermatologi to pripisujemo predvsem neodgovornemu sončenju in uporabi solarijev," je pred jutrišnjim dnem zaščite pred soncem dejala Tanja Planinšek Ručigaj, predsednica Združenja slovenskih dermatovenerologov.

V nevarnosti svetlopolti

"K tveganju, da zbolijo za kožnim rakom, so najbolj nagnjeni ljudje svetlejše polti, s kožo, ki jo vedno opeče in težko porjavi, s svetlimi ali rdečkastimi lasmi, svetlejšimi očmi ter pegami," je spomnila Planinšek Ručigajeva. Rezultati raziskave še kažejo, da je solarij že obiskalo 23 odstotkov vprašanih, več kot 37 odstotkov vprašanih pa ga obiskuje že več kot eno leto. "Pri tem gre za nezaščiteno izpostavljanje UV-žarkom, tako pa se jim izpostavljajo predvsem mlada dekleta, pri katerih se tudi povečuje pojavnost malignega melanoma," je opozorila dermatovenerologinja.

Nevarne opekline otrok

Poleg pogoste izpostavljenosti UV-sevanju med dejavnike tveganja za nastanek kožnega raka štejemo sončne opekline, predvsem v otroštvu, dednost, tip polti, barvo las in oči ter število in obliko kožnih znamenj.

Trije stebri zaščite

Ozaveščenost o škodljivosti izpostavljanja soncu med Slovenci sicer narašča, je pokazala raziskava, a se pred soncem še vedno ne zaščitijo dovolj. Za zaščito Planinšek Ručigajeva svetuje dosledno upoštevanje treh stebrov zaščite:

• Umik v senco – naravno ali umetno, predvsem v času najmočnejšega sonca, to je med 11. in 16. uro.
• Zaščitite se z ustreznimi oblačili, najbolje z dolgimi rokavi in hlačnicami oziroma dolgimi krili; uporabite tudi ustrezna pokrivala. Dojenčkov in malčkov ne izpostavljajte soncu.
• Kadar se soncu ne morete izogniti, uporabite kremo z zaščitnim faktorjem. Za vsak del telesa uporabite čajno žličko ali dve kreme.

Zdrave zagorelosti ni

Porjavelost kože s pomočjo samoporjavitvenih krem je v primerjavi s porjavitvijo kože zaradi UV-žarkov veliko manj škodljiva, trdijo dermatologi. "Kemična reakcija med porjavitvenimi snovmi in proteini celic se zgodi le v povrhnjem sloju kože, v katerem celice nimajo več
jeder z DNK in so tik pred tem, da se odluščijo ter nadomestijo z novimi celicami iz globljih delov povrhnjice," razlaga dermatolog Sandi Luft. Podobno kot velja za vse kemične snovi, pa lahko tudi samoporjavitvene kreme povzročijo alergijske reakcije. "Kakovostnejši so tisti
preparati, ki vsebujejo dihidroksiaceton in eritrulozo ter vlažilce, kot so aloe vera, glicerol in hialuronske kisline," pravi Luft. Obenem opozarja, da taka porjavelost ne omogoča zaščite.

Zavedajo se tveganja

• 88 odstotkov anketiranih je v zadnjih letih spremenilo svoje obnašanje na soncu.
• 72 odstotkov vprašanih trdi, da so bolj seznanjeni z nevarnostjo izpostavljanja soncu.
• 60 odstotkov anketiranih uporablja zaščitni faktor 20 ali manj ali pa krem za zaščito sploh ne uporablja.
• 40 odstotkov vprašanih se pri dejavnostih na prostem vsaj enkrat na dan zaščiti s kremo z zaščitnim faktorjem.
• 43 odstotkov anketiranih je pred 18. letom že imelo hujše sončne opekline.

Stopnja UV-indeksa

• 0–2: minimalna nevarnost, možnost opeklin po eni uri izpostavljanja soncu.
• 3–4: nizka nevarnost, možnost opeklin po 20 minutah.
• 5–6: srednja nevarnost, možnost opeklin v manj kot 15 minutah.
• 7–9: velika nevarnost, možnost opeklin v manj kot desetih minutah.