Islandija je postala cenovno dostopna in danes zaradi bruhajočega vulkana še privlačnejša turistična destinacija, ki jo lahko z letalom iz Londona obiščete že za 280 evrov.

Manj ljudi, več narave
Islandija je s slabimi 300 tisoč prebivalci, od katerih jih več kot polovica živi v glavnem mestu, slabo poseljena. Zato pa je bogata z naravnimi znamenitostmi: slapovi, rekami, ledeniki, gejzirji, naravnimi toplicami, zelenimi klifi. Kot je v enem od intervjujev dejala najslavnejša islandska pevka na svetu Björk: “Islandci boga raje kot v cerkvi iščemo v naravi. Narava je naša kapela!”

Kava, rundtur in hotdogi
Glavno mesto Reykjavik ima živahen umetniški utrip in neštete kavarne. Islandci so se pred leti vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov po količini popite kave. To ti postrežejo v majhni termovki, iz katere si lahko za isto ceno (1,7 evra) natočiš, kolikorkrat želiš. Ob koncih tedna pa je čas za rundtur – pohod po nočnih lokalih, med katerim v potokih tečejo žgane pijače in pivo (to je še vedno zelo drago), pregovorno zadržani Islandci pa postanejo precej zgovornejši. Čeprav so tradicionalna islandska hrana ribe na vse možne načine, domačini najraje jejo kar hotdoge.

Za osem evrov na ledeno reko
Posebno doživetje na Islandiji je opazovanje ledenih plošč v laguni reke Jökulsa. Že sprehod tik ob rečni strugi je dovolj, da se od blizu naužijete hladnih barv več kot tisoč let starega ledu, lahko pa si privoščite okoli polurno vožnjo z ladjico, za katero boste odšteli približno osem evrov.

Domovina pravljičnih bitij
Severnovzhodni del Islandije v okolici nacionalnega parka Mývatn je še najbolj podoben scenografiji v znanstvenofantastičnem filmu: rdečkasta zemlja, iz katere uhaja vodna para, rumeni vzorci žvepla na črnih magmatskih skalah, razpokana tla, številna jezera in ogromne krtine spečih vulkanov, ki se vzpenjajo v nebo. Ob vseh nenavadnih pravljičnih oblikah narave tudi islandsko prepričanje, da palčki in vilinska bitja zares obstajajo, ni prav nič nenavadno. Po hoji po črnih skalah (ponekod je zemlja tako vroča, da se lahko človek ob dotiku opeče) in vzponih na vulkanske vzpetine pa se še najbolj prileže namakanje v termalni vodi na prostem in mazanje z zdravilnim blatom.