V Avstriji, domovini največje zagovornice kolačev
Marie Antoinette, imajo kolači, torte, zavitki, piškoti, šarklji in druge sladice
poseben položaj in dolgo tradicijo. Zato se brez slabe vesti pregrešite, ko se lačni in sitni s
polnimi rokami nakupov znajdete pred eno od dunajskih kavarn (ali kavarn/slaščičarn). Vstopite v
Kafeehaus!
Avstroogrske sicer že dolgo ni več, a v cesarski prestolnici Dunaj ena od njenih najljubših
tradicij še kako živi. Vsi peki slaščic imajo svojo hišno specialiteto, poleg nje pa osupljivo
ponudbo sanjskih sladic. Slovita "saherca", slivova pita in (še topel) jabolčni zavitek s stepeno
smetano so pravzaprav med najbolj preprostimi, veliko bolj komplicirane in "baročne" pa so torta
doboš, ki so jo Dunajčani kot še veliko drugih slaščic že davnaj "uvozili" iz Budimpešte, torta iz
španskih vetrcev, kardinalske rezine, rezine z jagodičjem in beljakovo kapico ...
Naglejte se do sitega!
Preden naročite, si vzemite čas. Natakarica ali natakar vas bosta kmalu vprašala, ali
potrebujete pomoč. In najbrž jo boste res potrebovali, saj boste hoteli pojesti vse. A na Dunaju
vas ne bodo niti malo čudno pogledali, če boste odgovorili:
"Samo gledam." Občudovanje veličastnih "izložb" s tako božanskimi sladicami je popolnoma
razumljivo. Ko se končno odločite, naročite kot izkušeni strokovnjaki. Na Dunaju obstaja več
"sistemov". Lahko še pol ure študirate meni – teh sicer nimajo povsod –, lahko pa natakarici
opišete sladki predmet vašega poželenja. Ponekod pa boste morali naročiti kar pri vitrini s
tortami, zavitki in drugimi pregrehami.
Nenapisano dunajsko pravilo zahteva, da k sladkemu naročite tudi kavo. In najbrž boste nekaj grenkega po vsem tem sladkorju krepko potrebovali. Na Dunaju naročiti kavo je skoraj tako zapleteno kot naročiti sladico. Melange je kava s spenjenim mlekom, kleiner ali grosser Brauner sta mala ali velika kava z mlekom, Espresso je pač espresso, Einspänner je dvojni espresso s stepeno smetano, Fiaker je kava s konjakom ali vinjakom, postrežena v kozarcu, Pharisäer je kava z rumom in stepeno smetano, v Kaisermelange vmešajo rumenjak, med ter konjak ali vinjak, Marija Terezija je kava s pomarančnim likerjem ... in različic je še veliko.
Naj se vam ne mudi!
Dunajske kavarne se odlikujejo še po nečem, kar razveseljuje strastne kadilce – v njih se še vedno lahko kadi. In Dunajčani kajenje še vedno jemljejo precej resno, zato se ne čudite, če bodo nekatere kavarne bolj spominjale na kadilnice, v katerih posedajo študenti, poslovneži, upokojenci in elegantne gospe, ki več ur berejo časopise, srkajo kavo in prižigajo cigareto za cigareto. Če ne najdete proste mize, pogumno prisedite k nekomu. In vzemite si čas! Na Dunaju vas nikoli ne bodo metali iz kavarne (dokaz za to je tudi kozarec vode, ki vam ga vedno postrežejo h kavi), pa čeprav na mizo čaka množica lačnih in žejnih. Le na koncu ne pozabite na napitnino.
In naj vam ne bo žal tistih evrov za obisk morda najbolj znane dunajske slaščičarne/kavarne – sloviti Demel stoji na Kohlmarktu v najstrožjem središču Dunaja, kjer kavarnic in slaščičarn sicer res ne manjka. Dober tek!