Julia Abdullah je postala obsedena s čistočo, potem ko je delala v laboratoriju in imela pogosto opravka z vzorci urina, krvi in blata. Danes štiridesetletnica je obsedenost s pranjem rok in las razvila pred dvajsetimi leti. V laboratoriju je bila navajena pogosto prati roke, navado pa je kmalu prenesla na dom. Obsesija pa ji je hitro ušla izpod nadzora. V nekem trenutku se je zavedala, da si je na dan oprala lase kar 25-krat, pod tušem pa je preživela tudi po pet ur. Račun za vodo se je ves čas višal, zaradi pogostega zamujanja na delo pa so jo odpustili. Ker je bila brez denarja, je po soseski zbirala smeti.

Sčasoma je postala vedno bolj depresivna, za pomoč pa se je obrnila na zdravstveno ustanovo v Singapurju. Sprva ji je šlo dobro, potem pa se je spet vrnila k starim navadam. Vsak dan je porabila okoli dva litra šampona in 21 mil. Ker je zaradi obsesije porabila preveč denarja, časa in energije, je bila na koncu primorana se zdraviti v psihiatrični bolnišnici. Šele takrat je uspela svojo obsesijo premagati.