“Brez skrbi, maščevje se ne bo nič cedilo,” je pred današnjim odprtjem razstave okostja brazdastega kita Leonore v Prirodoslovnem muzeju Slovenije zagotovil Ivo Božič, eden izmed kustosov. Leonora, kot so poimenovali okostje mlade samice brazdastega kita, ki so ga osem let po odkritju “na knap” obesili na strop največje dvorane (če bi bila Leonora meter in pol daljša, je v dvorano najbrž ne bi mogli spraviti), obiskovalcem namreč lebdi nad glavami. Vseh 170 kosti pa je šlo skozi temeljit postopek čiščenja in razmaščevanja, ki preprečuje, da bi eksponat zaudarjal, na kar lahko “zaradi oksidirane žarke maščobe v kosteh” včasih naletite v podobnih ustanovah po svetu. Okostje, ki bo najverjetneje pritegnilo še več obiskovalcev na leto kot do zdaj, dopolnjujejo sodobno in zabavno zasnovane razlage o Leonori in življenju brazdastih kitov na splošno.
Da bi se čim bolj približali tudi mladim, so ob razstavi z neklasičnim naslovom Skrivnostna smrt mlade Leonore izdali istoimenski strip, katerega scenarij je zasnovan kot “ljubezenska zgodba s primesmi kriminalke”. Glavna junakinja je Vesna, dijakinja pred maturo, ki se navdušuje nad morskimi sesalci, malce tudi zato, ker je zaljubljena v Iztoka z Obale, ki se z njimi ukvarja. Ko jo Iztok obvesti o odkritju Leonorinega trupla, hoče o tej izvedeti čim več, pri čemer bralci skupaj z njo spoznavajo brazdaste kite. Tako izvemo tudi, da jih je po svetu okrog 90 tisoč, v Jadranskem morju pa 3.500. Leonora je s starostjo od deset do 15 let spadala med mlajše in tako manjše primerke, saj brazdasti kiti živijo tudi sto let ter dosežejo težo 80 ton in dolžino 25 metrov.
Ob 190. obletnici novi prostori še visijo v zraku
Postavitev Leonore sovpada s 190. obletnico ustanovitve Prirodoslovnega muzeja Slovenije, žal pa ta ne v novih prostorih, kot je bilo sprva načrtovano. Kot so poudarili, imajo le pet dvoran, četrt milijona eksponatov, razpršenih po več lokacijah, in na splošno slabe pogoje za izvajanje programa. Novogradnja, ki naj bi stala že leta 2007, pa še
vedno visi v zraku.