Mrk, tretji film iz sage Somrak, posnete po romanih Stephenie Meyer, nadaljuje tam, kjer se je končal drugi. Pri Belli, ki čaka na maturo in vampirsko iniciacijo, po kateri bo bolj kot po mladosti in ljubezni hlepela po krvi, ter vampirju Edwardu in volkodlaku Jacobu, ki morata poleg medsebojnih obračunov in bitk za Bellino naklonjenost opraviti še z “vojsko” zombijem podobnih vampirjev.

Tako kot Somrak in Mlada luna tudi Mrk večino časa nameni nedolžnim poljubom, ljubezenskim dilemam in idealiziranju družine, veliko manj pa vampirskemu bistvu, torej sli po krvi in življenju brez duše. Ne samo to, saga postavlja na glavo vsa relevantna pravila o vampirjih, zato ti bolj kot tragično delujejo smešno. Že res, da hladnokrvni, suhljati in bledi Edward ter vročekrvni, mišičasti in zagoreli Jacob povzročata histerijo med najstnicami, stilizirani boji, ki jih je tokrat bistveno premalo, pa bodo morda zadovoljili moške, ki jih bodo dekleta zvlekla v kino, vendar pa bo Mrk za prave ljubitelje vampirskih filmov sprejemljiv kvečjemu, če ga bodo jemali kot parodijo.