Pred petimi dnevi so zdravniki pri Bauschevi potrdili raka na pljučih, pred dobrim tednom je namreč koregrafinja s svojim plesnim ansamblom še stala na odru wuppertalske operne hiše.

Bauscheva se je s plesom srečala v zgodnjih letih svojega otroštva, s 15 leti je že plesala na akademiji Folkwang v Essnu, ki je bila takrat pod taktirko najvplivnejšega nemškega koreografa Kurta Joossa. Joossa lahko štejemo za začetnika izraznega plesa v Nemčiji. Po uspešnem zaključku na akademiji v Essnu je Bauscheva dobila štipendijo za šolanje na slavni plesni šoli Juilliard v New Yorku. Postala je članica Metropolitanske opere v New Yorku, kar jo je izstrelilo med svetovno znane plesalke.

Leta 1962 se je vrnila v Nemčijo, kjer je najprej plesala v novoustanovljeni Joossovi baletni skupini Folkwang. Leta 1968 je postavila svojo prvo koreografijo, štiri leta kasneje pa je postala umetniški vodja Tanztheatra.

Plesalka iz predstave Wisenland, ki je januarja navdušila v Parizu.©AFP

Ustvarila je okoli 40 celovečernih baletov, ki so ji prinesli mnogo mednarodnih priznanj in nagrad. Njeno delo je znano po tem, da je žalost pomešana z veseljem, navdih pa so ji dajali tudi žensko-moški odnosi. Širše občinstvo je njeno delo lahko videlo v Almodóvarjevem filmu Govori z njo.

Njen ples je predstavljal tako osebne kot tudi univerzalne teme, kot so strah, smrt, ljubezen in hrepenenje. Nekoč je izjavila, da jo veliko bolj zanima, kaj žene ljudi, kot pa, kako se gibljejo.

Večkrat je občinstvo tudi razjezila, tako so na primer gledalci plesne interpretacije Bartokove opere Grad vojvode Sinjebradca dvorano zapustili in ob tem glasno loputali z vrati.