Brezmesno prehranjevanje. "Pogosto je mišljenje, da s tako prehrano ne moremo dobiti vseh za življenje potrebnih snovi. To ne drži, če vemo, kaj jemo," pravi Tjaša Šubic, zdravnica in učiteljica joge v City joga centru, ter poudarja, da je dolgoročno nezdravo, če meso in mesne proizvode opustimo, ob tem pa dodatno ne vnašamo določenih hranil. "Pomembno je, da se pred začetkom spremembe prehrane pozanimamo, kako in kaj – kot bi to storili pred katerokoli drugo dieto," dodaja.

Zdrav način prehrane. Pri odločitvi za vegetarijanstvo po navadi ne le prenehamo jesti meso, ampak se začnemo v splošnem bolj zdravo prehranjevati, zato je težko reči, ali zdravju koristi le brezmesna hrana. "Poleg večjega vnosa sadja in zelenjave se večinoma začneta tudi večje uživanje predvsem polnozrnatih žitnih izdelkov ter manjši vnos sladkorja in soli, zaradi uživanja manj škodljivih maščob in holesterola pa vegetarijanska prehrana varuje tudi pred srčno-žilnimi obolenji, ki so v razvitem svetu danes eden od najpogostejših vzrokov obolevnosti in umrljivosti," pojasnjuje Šubičeva in pristavlja, da s prehrano živalskega izvora zaužijemo tudi veliko skritih snovi, kakršni so dodatki živalski hrani – hormoni, antibiotiki ...

Meso, vir beljakovin. Uživanje mesa pa zagovarja svetovalka za zdravo prehrano Marija Merljak. Pravi, da meso vsebuje beljakovine, v katerih so vse esencialne aminokisline, ki jih telo ne more samo narediti in ki so gradniki naših celic, encimov, hormonov in protiteles. "Poleg tega vsebuje vitamine in minerale; med njimi izpostavljam vitamin B 12, ker je soudeležen pri nastajanju rdečih krvničk in je eden od gradnikov mielinske ovojnice v možganih. Odločilno vpliva tudi na absorpcijo vseh drugih vitaminov iz skupine B," pravi Merljakova.

Nosečnica in doječa mati potrebujeta veliko beljakovin in varovalnih snovi, zato naj prisluhneta svojemu telesu in razmislita o dodatkih k prehrani.

Nadomestki za meso. In kakšne posledice na naše zdravje ima lahko neuživanje mesa? "Posledic je več, toda najpomembnejša je pomanjkanje vitamina B 12, ki se kaže v zmanjšani delovni sposobnosti in utrujenosti, razdražljivosti, potrtosti, pogostih vnetij v ustih ali težavah pri hoji. Včasih se pomanjkanje ne pokaže takoj ob prehodu na vegetarijansko prehrano, temveč šele po petih letih. Posledica je tudi drastično pomanjkanje železa, ki se kaže prav tako z utrujenostjo, manjšo zbranostjo, izpadanjem las, kratko sapo, lomljivimi nohti, bledo poltjo in nenehno ponavljajočimi se okužbami," opozarja Merljakova. A vegetarijanci se na to ne ozirajo, saj lahko beljakovine dobijo tudi iz rastlinske hrane, predvsem iz soje in preostalih stročnic, pa tudi žit in njemu sorodnih vrst (polnozrnatih žit, prosa, kvinoje, ščira, ajde ...), oreščkov in semen. "Izjemno pomembne so raznolikost hrane in ustrezne kombinacije za najboljši možen izkoristek tako beljakovin kot drugih potrebnih snovi. Optimalne so naslednje kombinacije: stročnice, žitarice in zelenjava; stročnice, semena ali oreščki in zelenjava; žita, semena ali oreščki in sadje," našteje Šubičeva in opomni, da je treba paziti na zadosten vnos vitamina B 12 in železa. "Železo najdemo v polnozrnatih žitnih izdelkih, suhem sadju, oreščkih, številni zelenjavi in stročnicah. Izkoristek je boljši, če pri obroku ali takoj po njem
zaužijemo hrano, ki vsebuje vitamin C, po obroku pa nikakor ne pijmo mleka, pravih čajev ali kave."

Pomembna je kombinacija. "Z vidika beljakovin bi lahko meso nadomeščali s sojo in drugimi stročnicami, vendar jih moramo med seboj kombinirati. Najboljša kombinacija so rastlinske in živalske beljakovine. Železo samo je sicer tudi v rastlinski hrani, seveda pa ga ni mogoče izkoristiti v tolikšni meri kot železo v mesu," pravi Merljakova, ki dodaja, da če že uživate meso, naj bo to kakovostno in po možnosti pašne reje.

Vrste vegetarijanstva. Posamezne skupine se razlikujejo po vnosu jajc, mleka in mlečnih izdelkov ter strogosti rastlinske prehrane.

• Vegani. Ne uživajo hrane živalskega izvora (mleka, jajc, medu ...).
• Ovovegetarijanci. Poleg rastlinske hrane jedo jajca.
• Laktovegetarijanci. Poleg rastlinske hrane uživajo mleko in mlečne izdelke.
• Lakto-ovovegetarijanci. Poleg rastlinske hrane uživajo jajca in mleko ter mlečne izdelke; teh je tudi največ.
• Presnojedci. Ti uživajo surovo hrano, večinoma sadje in zelenjavo ter oreščke in semena.
• Pudingvegetarijanci. Ne uživajo mesa, pač pa veliko predelane brezmesne prehrane, in niso pozorni na zdravo prehrano.