Zaradi zasvojenosti z igrami na srečo in izgube dela je pred časom izgubil vse, kar je imel. Danes ima v lasti le še nekaj oblek. A upanja vseeno ni izgubil. V prihodnosti bo izdal knjigo, ki bo razkrila resnico o ljudeh in zakulisnem dogajanju v medijih, ki so ga spravili do bankrota. To je njegova zgodba.

Kdaj ste se začeli ukvarjati z vedeževanjem?
To je moje življenje, to imam v sebi, ne vem, kako bi bilo drugače, če tega ne bi bilo, poznam samo tako življenje. Prvič javno in vsem na očeh pa 15.12.1988. Takrat je javnost v širšem pomenu izvedela, da sem tak in da obstajam ter me spoznala.

Pravite, da imate dar, da vidite stvari, ki jih drugi ne - kdaj ste doživeli prvo takšno videnje?
Prvo takšno videnje, ki je bilo v povezavi z drugimi je bilo, ko sem dopolnil 7 let, od tega je zdaj že polnih 38 let. Zame je bilo sicer nekaj običajnega, za vse ostale pa je bil to popoln šok. Govoril sem jim namreč o stvareh, ki so se začele dogajati že dobrih nekaj minut za tem.

Takšne izjave in trditve ponavadi sprožijo veliko skepticizma in dvomov. Kako se soočate s tistimi, ki vam tega ne verjamejo?
Ljudje se običajno izogibamo vsemu, česar ne poznamo - včasih, je bil že problem, če si se rodil kot levičar in ne desničar. Vse, česar večina nima, ali pa je dostopno samo manjšini, je za večino lahko velik problem. Jaz namreč to zelo dobro vem, sem okusil na svoji koži.

Nekateri si zadnje čase prizadevajo, da bi vedeževanje spadalo pod storitve, ki bi jih regulirala država oziroma, da bi potrošnik, ki ni dobil tistega, za kar je plačal oziroma se mu nekaj napovedanega ni uresničilo, lahko dobil denar nazaj. Bi bilo to pravično?
Ko gre za storitev, se ta obračuna, plača in mora imeti tudi neko garancijo. V praksi na tem področju zadnji dve leti pa tega ni in vsekakor se strinjam, da bi bilo to treba urediti. Žal pa se ne bo. Preveč materialnih koristi je v tem, preveč institucij že stoji za tem in prevelika menedžerska moč poganja vse skupaj. Kadar gre za denar in striktno materializem, je tukaj vsaka logika odveč in v teh časih so vsi tovrstni napori samo izguba časa. Nihče ne bo odreagiral, dokler ima od tega korist. To danes počnejo predvsem tisti, ki nimajo kaj dosti skupnega ne s talentom ne s stroko, pod katero mejne vede spadajo. In zaradi takšnih je to danes popolnoma razvrednoteno in ne služi več svojemu namenu, pač pa se pod krinko tega zavaja in dela posel.

Koliko je v Sloveniji v tem poslu šarlatanov in koliko je tistih, ki res vedo, kaj počnejo?
Vedeževanje ali mejne vede so v zadnjem času izrabljene za zelo donosno komercialno dejavnost in plačljivo storitev. Tisti, ki se obrne na njih, pa dobi le pogovor, predvidevanje oziroma niti tega ne. Za temi svetovalci se večinoma skrivajo ljudje brez referenc, ljudje, ki jih javnost ne pozna, ljudje, ki to počnejo zato, da lahko preživijo. V plačanih oglasih, ki ponujajo to storitev, pa se pojavljajo predvsem znani obrazi, ki za velik honorar povedo v kamero to, kar od njih zahteva naročnik. Ponudniki so namreč zakupili vse večje in efektivnejše razpoložljive oglasne prostore na radiu, televiziji, v časopisih in na spletu.

Tudi v vaših vrstah je veliko nestrinjanj - opažam, da si nekatere astrologinje in vedeževalke kar prek družabnih omrežij mečejo polena pod noge ...
Ah, ja, tako je najbrž povsod, ne samo tukaj. Taka dejanja pa so odraz karakternih značilnosti.

Vi prerokujete iz kart, zanašate pa se tudi na svojo intuicijo ...
Predvsem na intuicijo in energijo, skozi katero vidim vse - naprej, nazaj in na splošno pri slehernem posamezniku kaj in kako bo. Kot pripomoček pa rad uporabljam futuristični in egipčanski tarot, ne vedno, ker mi to ni nujno potrebno. Za to je namreč potreben osebni stik. Samo tako in nikakor drugače in še to ni na voljo vsem. So stvari, ki jih denar pač pri meni ne more kupiti. Prek telefona, preverjeno, se to ne da in na daljavo tudi ne. To bi bilo podobno kot popravljati zobe prek telefona.

Bi morali ljudje vedeževanje jemati z rezervo oziroma za nek približek, ne pa za popolno resnico?
To, kar je zdaj v ponudbi v medijih pri nas prav gotovo. Saj že vsak otrok ve, da je vse skupaj prodajanje megle. Ni pa mi jasno, kako, da ljudje tega ne vidijo.

Pravite tudi, da tistih resnično slabih stvari, ljudem ne poveste. Zakaj ne?
Človeku tri dni pred smrtjo uničiš še tiste zadnje tri dni življenja. Vidi se vse. Na izrecno zahtevo pa lahko tudi to, vendar ne tretji osebi. Etika je etika in te je v teh primerih vključno z molčečnostjo precej, vsak človek pa je seveda sam gospodar svoje usode in se sam odloča, kaj želi vedeti in česa ne. Zato tega samovoljno ne počnem, razen na izrecno izraženo zahtevo posameznika.

Kolikokrat se je že zgodilo, da ste videli, da se bo človeku denimo nekaj slabega zgodilo in se mu nato dejansko je? Če lahko morda ponazorite v kakšnem konkretnem primeru ...
Vsakemu se zgodi kaj slabega in vsem se to dogaja vsak dan, tako negativno kot pozitivno, brez negativnega in pozitivnega ni dinamičnega življenja. Torej vsakega čaka in to in ono, večina pa je posledica naših osebnih odločitev. Določena sta rojstvo in smrt, vse vmes pa kreiramo sami. Običajno in najbolj pogosto sem videl, kako se ljudje napačno odločajo in so potem zaradi tega nesrečni - opozarjal sem jih, jim razlagal, kaj bo, a se niso odzvali in so šele kasneje ugotovili, da ne bi bilo treba tako, kot je bilo.

Ste verni?
Zelo!

Se na vas obračajo tudi kakšni duhovniki in škofje?
Name se obračajo vsi, osebno ne gledam na to, kaj je kdo po poklicu in kakšna so njegova prepričanja ter družbeni položaj.

Vaša oddaja Dannyjeve zvezde je bila med najdlje, če ne celo najdlje trajajoča oddaja na slovenski televiziji. Ste lahko od nje takrat dobro živeli?
Neprekinjeno je trajala 21 let in predvajanih je bilo več kot dva tisoč oddaj. S strani medija sem bil plačan zelo dobro, gledalcem pa je bila na voljo navadna telefonska linija. Ker to komercialno ni bilo več zanimivo in ker ni več prinašalo denarja, je zdaj več ni. Jaz sem zdaj na voljo le še osebno in sem pa tja na spletu. V slovenskih medijih pa prevladujejo drugi trendi, ki so plačljivi.

Potem pa je, leta kasneje, prišla TV Paprika, kjer ste na koncu, pred njenim neslavnim potopom, prevzeli celo mesto programskega direktorja. Kaj se je pravzaprav dogajalo v zakulisju?
O tem zdaj pripravljam cel roman. Dogajanja je bilo veliko in zapis bo šel verjetno za med, ga pa še ne bom objavil, saj ne bi bilo higienično. Ne samo TV Paprika, tudi Kanal A, Info TV, TV3 Medias in Net TV - svet nepredstavljivih škandalov in očem dobro skritih ter kreiranih spletk, nepravilnosti, poniževanja, izsiljevanja, zaničevanja, nesposobnosti, intrig in laži, ki sem jih občutil tudi na svoji lastni koži. A na resnico še niste pripravljeni, verjemite mi. To pa je tudi razlog, zakaj me ta hip v teh medijih, z izjemo nacionalne televizije, in me verjetno tudi še nekaj časa ali pa nikoli več ne bo.

Kdaj ste postali odvisni od iger na srečo in kako ste to odvisnost premagali?
Odvisnost od iger na srečo se prične kot vsaka druga. Pri meni je trajala skoraj dve desetletji. Zadnjih osem let sem tudi deloval pod okriljem igralnega salona. Preprosto se je odvaditi in vse se da. Ko sem leta nazaj z ljudmi, ki delujejo v tem poslu, odprto govoril o teh stvareh in rekel, da se bom tega odvadil, mi niso verjeli ter se mi zelo na glas smejali, kajti velja rek, da te iz te zasvojenosti lahko reši le prerani grob ali pa tako velika denarnica, ki ni nikoli prazna, in da gre za neozdravljivo bolezen, ki je hujša od drog. Pri meni je ta proces odvajanja trajal približno tri leta, bil pa bi zaključen že veliko prej, če ne bi želel vedeti, kako izgledajo vse faze te zasvojenosti in če ne bi po službeni dolžnosti moral vsaj en dan biti v igralnem salonu. Šel sem praktično čez vse in to sam. Neprecenljiva izkušnja, ki jo zdaj lahko delim z mnogimi, ki so se znašli v primežu te bolezni in njihovimi svojci. Težava je rešljiva.

Kaj vas je pripeljalo do bankrota, kaj so vam vse zasegli in kako boste vse odplačevali?
Kot sem že rekel, sem ostal brez dela v medijih, ki sem ga opravljal skoraj 25 let, praktično čez noč. Pogodbe so bile odpovedane in to pred dobrim letom dni. Zdaj mi dela namenoma ne da nihče, dolgo so si prizadevali, da bi mi uničili eksistenco. Tisti, ki poznate slovenski medijski svet, tudi veste, zakaj je tako - znašel sem se v krogu blokad in čakajo, da izginem s tega sveta. Z izjemo nekaj oblek nima ničesar več. Hvala bogu mi materialni svet nikoli nič ni pomenili in mi tudi nikoli nič ne bo - v tem smislu sem svoboden in osvobojen. Ko bo čas in ko bo, če bo, delo, pa bo urejeno vse.

Kako, da niste izgubili volje?
Volje pa nikoli! Ko se proti svoji volji znajdeš na drugi strani, se ta čudežno pojavi v še večji meri. Zdaj poznam tudi ta del, ki mi ga prej nikoli ni bilo treba razumeti, zdaj razumem tudi to, na kar prej nisem nikoli pomislil, da obstaja, čeprav sem se dnevno soočal s tem. In zdaj razumem vse, ki so na tej strani, pa ni posluha, dela, priložnosti in nikakršne pomoči zanje, ker je tak naš sistem. Ko sem videl odzive nekaterih posameznikov, kako mi privoščijo težave, sem bil sprva malce šokiran, ker sem res prej živel v svojem svetu. Zdaj, ko pa sem uzrl in doživel to realnost, vem, da jim je lažje in so srečni, če tako mislijo, v resnici pa nimajo pojma. Jim pa nekaj iskreno svetujem: Brigajte se zase in imeli boste zadosti dela sami s seboj. In pazite - danes ste lahko na vrhu, jutri pa mogoče že na dnu.

Ali tudi pri sebi lahko vidite, kaj se vam bo zgodilo v prihodnosti? Zakaj niste predvideli teh neprijetnosti, ki so se vam zgodile v zadnjih nekaj letih?
Seveda vem. Seveda vidim in vsekakor mi je jasno vse. Vse, kar se mi je zgodilo, mi je bilo namenjeno in vse, kar se mi bo, mi je tudi. Bistvo je v tem, da nisem izbiral sam, pač pa sem bil izbran. Znan sem po tem, da vedno za vsak problem najdem tudi pravo rešitev in to za vsakogar , ključno s seboj. Ne gre čez noč, bo pa seveda šlo.

Glede na to, da ste javna osebnost, se o vašem zasebnem življenju malo govori in še manj ve. Kako ohranjate svojo zasebnost?
In prav je tako. Javnost ve toliko, kolikor mora vedeti, se pa rada tudi kdaj kaj izmisli in vse resnice o vsem poznam samo jaz sam in nihče drug. Glede na to, da sem to, kar sem, mi tega ni težko prenašati, ker je to sestavni del tega, kar slovenski javnosti slovenski predstavljam. Kar želim, da javnost izve, bo tudi izvedela, kljub blokadam. Je pa moje zasebno življenje še vedno zelo aktivno in teče naprej tako, kot je teklo že prej.

V prednovoletnem času je veliko ljudi osamljenih in se s tem težko spopadajo. Kako se to pozna na vedeževalskem področju? Je veliko izkoriščanja obupanih? Kako vi presojate, od koga vzeti denar in od koga ne?
Vsak zase ve, kaj in kako bo storil, koliko bo zapravil in kaj je zanj prav. Moj predlog je sledeč: Bolje je biti sam, kot pa v slabi družbi. Človeku ni treba biti osamljen, osamljeni smo po svoji volji, če smo zdravi in pri močeh. Pričakovanja so vedno eno in realnost drugo. Če si boste želeli samo in le to, kar je v vaših zmožnostih, boste vedno lahko zadovoljni in nikoli prizadeti. Preveliko pričakovanje od drugih vodi v neizogibno razočaranje. Če mislite, da ste nekoristni, vam v izogib temu svetujem, da postanete koristni. V Sloveniji je za to na voljo več organizacij, osebno vam priporočam slovensko filantropijo, kjer boste lahko koristni vsem tistim, ki sami res ne zmorejo in lahko ste tudi prostovoljci ter s tem naredite nekaj res dobrega za tiste, ki jim boste pomagali in tudi zase. V takšnem vedeževanju, kot vam je ta trenutek na voljo v slovenskem medijskem prostoru, pa zagotovo ne boste našli nič od tistega, kar iščete, prej kak pogovor. Tega pa lahko najdete tudi kjerkoli drugje, ne da bi za to morali plačevati drage minute. Želim vam lepo, zdravo in uspešno novo leto 2014.