“Glasbena industrija in glasbene revije hodijo z roko v roki, zato je prodaja zgoščenk zaradi spleta slaba tudi za nas. Če smo imeli pred leti 250 tisoč naklade, je imamo danes 90 tisoč, čeprav še vedno dobro služimo. Upamo, da je prihodnost glasbenega novinarstva združevanje tiska in spleta," je za Žurnal24 povedal urednik pri reviji Q Matt Mason. Kot nam je znano, so v Sloveniji neslavno propadle domala vse glasbene revije, med zadnjimi vidnejšimi je bila RSQ.
Od leta 1986 z največ recenzijami plošč
Kaj se torej skriva za uspehom britanskih glasbenih revij, kot je Q, ki ima kljub krizi še vedno zavidljivo število zvestih bralcev tako rekoč po vsem svetu? "Bralcem ponujamo dostop do zakulisja, saj številni izvajalci zaradi dobrih povezav zaupajo našim piscem. Poleg vsebine damo velik poudarek fotografiji in kakovosti papirja, zato možnost, da bi postali brezplačnik, odpade, čeprav bi bili tako zaradi višje branosti za oglaševalce privlačnejši. A to žal ne bi bil več isti izdelek," je poudaril Mason.
Mesečnik Q, ki obstaja že od leta 1986, slovi po največ recenzijah – v vsaki številki jih obdelajo okoli 150. Zanimiv pripetljaj je bil, ko so junija predlani na naslovnico sicer bolj rockerske revije dali Michaela Jacksona, ki bi moral takrat v londonski dvorani O2 imeti 50 koncertov, točno na večer tiska revije pa je pevec umrl.
Začuda, kot je dodal Mason, to ni bila njihova najbolje prodajana številka – nasprotno, prodaja je bila zelo povprečna. Koga pa morajo ovekovečiti na naslovnici, da denimo izvodi poidejo?
"Zelo dobro se še vedno prodaja Liam Gallagher, pa naj bo povezan z Oasis ali Beady Eye. Tudi Dave Grohl s svojimi Foo Fighters, ki ga imamo ravno na naslovnici zadnje številke." O starih mačkih, ki jih štejejo že skoraj 70, kot so Robert Plant in The Rolling Stones, sicer še pišejo, a jih na naslovnico najbrž ne bi več dali, saj želje bralcev in trendi narekujejo drugačne obraze.
Imajo tudi radijsko postajo in nagrade
V slovenskih glasbenih revijah smo bili vajeni oglasov za napovedi koncertov, trgovin z glasbili in podobno, v Veliki Britaniji je drugače, saj imajo ciljno publiko zastavljeno natančneje – njihovi bralci so aktivna urbana, večinoma moška populacija med 15. in 40. letom, zato med listanjem revije lahko opazite oglase za avtomobile, obleke, moško kozmetiko in drugo.
Koliko pa oglaševalci vplivajo na vsebino? Mason pravi, da nič, saj to strogo ločijo, priznava pa, da z idejo oziroma ponudbo (za intervju ali prispevek) do njih dostikrat pristopijo predstavniki glasbenih založb in piarovci.
Junija 2008 so v Veliki Britaniji lansirali tudi radijsko postajo Q Radio, od leta 1990 pa organizirajo tudi glasbene nagrade Q, ki so poleg nagrad brit najvidnejše na Otoku.
Revija Q ima 15 redno zaposlenih, drugi so zunanji sodelavci, njihovi lastniki Bauer Media pa izdajajo še glasbeni reviji Mojo in Kerrang!, revijo za moške FHM ter vrsto drugih publikacij, s katerimi si delijo produkcijo.