Pred 400 letimi je bil odkrit Manhattan. Otok, ob katerem takoj pomislimo na metropolo New York, in ki je danes simbol urbanega življenja. No, ko je nanj stopil pomorščak Henry Hudson, je bil Manhattan še naravni paradiž. 400-letnico odkritja bodo bučno obeležili tako v ZDA kot na Nizozemskem.

4. aprila 1609 se je Henry Hudson z ladjo Malve Maen (polmesec) in z 19 člansko posadko britansko-nizozemske zasedbe, odpravil proti zahodu, da bi po naročilu amsterdamske trgovske družbe odkril novo plovno pot proti Indiji. Hudson je verjel, da bo lahko z ladjo zaplul prek vodnih kanalov "čez Ameriko". 3. septembra je posadka dosegla izliv tiste reke, ki je kasneje z imenom Hudson dosegla svetovno slavo.

Hudson ni bil prvi
Otok, ki se danes imenuje Manhattan, je sicer že leta 1524 odkril italijanski pomorščak Giovanni da Verrazano, ki je na območju med Florido in Novo Fundlandijo prav tako iskal alternativno pot do Pacifika. Toda šele Hudson se je zavedal velikega gospodarskega potenciala otoka (bobrovi kožuhi). Odločil se je raziskati območje izliva reke, ki jo je poimenoval Maurititus.

Megametropola

Manhattan ima danes okoli 1,6 milijona prebivalcev, New York City 8 milijonov, metropolna regija pa kar 20 milijonov.

Nekaj let zatem so se na otoku za stalno naselili izseljenci iz Nizozemske in drugih evropskih držav ter osnovali Novi Amsterdam (Nieuw Amsterdam), otok pa je leta 1624 postal uradna nizozemska kolonija. Nosilec ekonomije so postali bobrovi kožuhi, izvozni artikel, ki so ga naseljenci v velikih količinah izvažali na ono stran Atlantika.

Naivni ali prevarani domorodci?
Amsterdamski muzej Rijksmuseum hrani "rojstno listino New Yorka", to je kupoprodajno pogodbo, s katero so domorodci Algonkini celotni Manhattan prodali Nizozemski za - borih 60 guldnov. K nizozemski koloniji Novi Amsterdam je sodil tudi Governors Island, otok pred Manhattnom, ki so ga tamkajšnji domorodci prodali za dve sekiri, nekaj igel in kristalnih biserov. Nizozemci so otoku zaradi tam rastočih orehov nadeli ime Nutten Island. Otok je tako Nizozemcem kot kasneje Britancem in samim Američanom služil kot vojaška baza.

Pragmatični Nizozemci in Indijanci
Z odnosom med Hudsonom in domorodci se precej ukvarja jubilejna razstava "Amsterdam/New Amsterdam: The Worlds of Henry Hudson", ki je na ogled v newyorškem mestnem muzeju. Avtorica razstave Sarah Henry kolonialistov kljub njihovim kupoprodajnim pogodbam ne obsoja. "Nizozemci so bili prvi, ki so strmoglavili kralja in ustanovili republiko. Ne moremo reči, da so bili v celoti zavezani tolerantnosti, so pa imeli pragmatični pristop k raznovrstnosti," je dejala za New York Times.

Novi Amsterdam se je obdržal okrog 50 let, dokler ga niso leta 1664 med drugo angleško-nizozemsko pomorsko vojno zavzeli Britanci. Kolonijo so preimenovali v New York, na čast vojvodi Yorka, bratu tedanjega britanskega kralja Karla II.

Megametropola šele po združitvi
Megametropola je Veliko jabolko postalo šele 200 let kasneje. Takrat so se do tedaj samostojna naselja Manhattan, Brooklyn, Staten Island (takrat Richmond), Queens in Bronx združila ter na en mah ustvarila za Londonom drugo največje mesto na svetu.