Razočarani niso vsi

“Večina otrok med sedmim in devetim letom spozna, da gre za v kostume oblečene navadne ljudi. Ne glede na to spoznanje imajo te like radi, posebno pa darila, lepe besede in praznično vzdušje na splošno,” pravi psiholog in psihoterapevt Heliodor Cvetko. “Nekateri otroci se, ko izvedo, da dobrih mož ni, počutijo prevarane, nekateri pa to sprejmejo povsem brez težav,” dodaja otroška psihologinja Lea Beznik.

Miklavž je bil resnična oseba

Kako bo otrok sprejel resnico o dobrih možeh, je odvisno tudi od načina, kako mu jo predstavimo. Ko otrok o mitu posumi, ne vztrajajmo pri laži. “Ko nas vpraša, če dobri možje obstajajo, tisto kar počnemo, odložimo, se z otrokom usedemo, ga objamemo in mu povemo mitološko zgodbo o dobrem možu ter ga tako seznanimo z resnico. Tako bodo otroci manj razočarani. Prav je tudi, da jim povemo, s kakšnim veseljem smo nakupovali darila zanje in kako smo se razveselili njihovih zadovoljnih obrazov. Otrokom omogočimo, da nam postavljajo vprašanja, in poskušamo nanja odgovoriti po najboljših močeh. Spodbudimo jih, da nam odtlej pri tej igri o dobrih možeh pomagajo za mlajše brate ali sestre. Prav pa je, da otroke, ki so mlajši od pet let, še nekaj časa spodbujamo k temu, da verjamejo v magičnost Božička in dedka Mraza,” svetuje Beznikova. “Glede na različne potrebe otrok ter različne stopnje zrelosti in umevanja je nemogoče reči, pri katerem letu in točno kdaj je treba otroku povedati resnico,” pravi Cvetko.

Z resnico ne prehitevajte

Čeprav otroka pripravljamo na realnost, ki ga čaka v odraslosti, ni treba prehitevati. Pravljični svet, idealizem in romantika v otroštvu ne smejo manjkati, iz tega vse življenje črpamo energijo, lepe občutke in spomine, pravi psiholog.