Viktorija (Victoria amazonica) je doma iz Amazonije in njeni listi zrastejo do dveh metrov ter prenesejo do 75 kilogramov razporejene mase ali do 40 kilogramov težkega otroka, je povedal Jože Bavcon, vodja ljubljanskega botaničnega vrta. Viktoriji to uspe zato, ker je na dnu dovolj hranil, primanjkuje pa kisika, ki ga po deset metrov dolgih pecljih dovaja do korenin. Cvet je velik do 40 centimetrov in ko potone, se razvije seme, ki kali na dnu in je zelo bogato s škrobom, zato ga domačini tudi jedo, je dodal Bavcon. "Prav struktura lista viktorije je bila tudi navdih arhitektom. Ob prihodu v Evropo je bila rastlina tako velika posebnost, da so gradili posebne rastlinjake prav za njeno gojenje," je povedal. Dekan biotehniške fakultete Mihael Toman je dejal, da je rastlina v botaničnem vrtu še zelo majhna v primerjavi s tistimi, ki rastejo v naravnem okolju, saj listi dosegajo velikost blizu metra in pol ali dveh.

Čas cvetenja je uganka

V svojem naravnem okolju je viktorija trajnica, v Evropi pa običajno enoletnica. V zagrebški botanični vrt je prišla iz Berlina, od tam pa so jo letos poslali v Ljubljano. Seme so sejali v drugi polovici januarja, po štirih tednih je vzkalila in od takrat naprej se veča. Kdaj bo rastlina cvetela, v botaničnem vrtu še ne vedo. Odkrivanje viktorije pa ni bilo preprosto, prav tako ne njen prenos v Evropo. Po besedah Bavcona je bilo potrebnih veliko poskusov, da je zacvetela prva rastlina. V svoji knjigi Sredozemske in tropske rastline pojasnjuje, da so leta 1846 semena prvič vzklila v londonskem Kew Gardensu, a so pozimi rastline propadle, kar se je dogajalo tudi kasneje. Tri leta kasneje pa je v posebej zgrajenem rastlinjaku ob eni večjih palač blizu Manchestra vzcvetela prva rastlina, ki so jo podarili takratni angleški kraljici Viktoriji, po kateri je rastlina tudi dobila ime. Danes je viktorijo mogoče videti v vseh boljših botaničnih vrtovih v Evropi.