Ljubosumje, seveda ne pretirano, je za partnerja znak, da jima je druga za drugega še vedno mar in tudi spodbuda, da spremenita tiste stvari, s katerima nista zadovoljna. Za zvezo je ljubosumje dobro, v kolikor se ne spremeni v manipulacijo s čustvi in nasilje. Ameriška psihologinja dr. Elizabeth Lombardo pravi, da pari včasih potrebujejo dodatno spodbudo, ki jim pove, koliko si pomenijo. 

Ljubosumje lahko partnerja prisili, da se pogovorita o stvareh in eden drugemu razkrijeta svoj pravi obraz. Veliko pove tudi o njuni samokontroli in o tem, koliko en drugega spoštujeta. Ljubosumje je treba izkoristiti na pozitiven način in ga je treba primerno izraziti, ne pa potlačiti. 

Zaradi ljubosumja se lahko razplamtijo strasti, saj se partnerja vidita v drugačni luči. Kadar zveza zaide v rutino, se kaj hitro lahko zgodi, da partnerja pozabita, kaj ju je privlačilo na boljši polovici. Ob flirtanju ali zavistnih pogledih drugih se mnogi lažje spomnijo, kaj jih je pripeljalo skupaj, pravi ameriška spolna terapevtka Hilary Philips. 

Ljubosumje lahko tudi poudari stvari, s katerimi partnerja nista zadovoljna in postane motivacija, potrebna za spremembo. Žena, ki je ljubosumna na moževo sodelavko, lahko strah izkoristi za to, da pri sebi spremeni tisto, kar ji ni bilo všeč, trdi Lombardova. 

V dolgoletnih zvezah rutina kaj hitro prevzame glavno besedo. Partnerja se imata za samoumevna in malce ljubosumja ju lahko prisili, da se bolj potrudita za svoj odnos. Poleg tega lahko na dan privrejo globlje težave. Ljubosumje je lahko znak nezadovoljstva ali težav iz preteklosti. Pomembno je, da partnerja težave prepoznata in poiščeta pomoč, poudarja Lombardova. 

V zakonskem življenju se kaj hitro fokus lahko preusmeri s partnerjev na otroke. Malce ljubosumja lahko opozori na potrebe zapostavljenega partnerja in oba prisili, da poskrbita za spremembe v njunem odnosu. Lombardova poudarja, da je ljuboosumje neke vrste potrditev predanosti partnerjev drug drugemu.