Film Ljubezen se zgodi, ki je režijski prvenec Brandona Campa, bi lahko opisali le z eno besedo in povedali vse. Dolgovezno. Burke (Aaron Eckhart) bi to besedo preveril v slovarju, kot preveri vse besede, ki jih Eloise (Jennifer Aniston) piše po stenah hotela, v katerem se glavna akterja tudi spoznata. Zakaj dama to počne, se režiserju očitno ni zdelo vredno pojasnjevati, po drugi strani pa je s tem gledalca prikrajšal še za dodatnih pet minut filma, zato mu je povsem oproščeno.

Zgodba se dogaja v deževnem Seattlu in se ne vrti v eno smer. Film se namreč ne more odločiti, ali naj v ospredje postavi Burkovo kariero ali ljubezensko romanco med njim in Eloise. Burke Ryan je nekakšen slovenski Smiljan Mori oziroma motivator, ki si samozavest pridobiva z ovacijami polne dvorane izgubljenih potrošniških duš, ki potrebujejo (in tudi plačajo) nekoga, da jim pove, da je povsem v redu, če si žalosten.

Svetli točki filma sta dve. Prva je ta, da gledalci vidimo, da imajo trenerji za samopomoč pogosto še največ problemov sami s seboj, druga pa je simpatična Jennifer Aniston, brez katere film verjetno ne bi prišel niti v kinematografe. Anistonova je svojo vlogo odigrala uspešno in se povsem otresla sence Rachel iz Prijateljev, ki ji je vztrajno sledila.

Film se konča s citatom zadnjega poglavja Burkove knjige, ki jo je napisal po smrti žene in z njo zaslovel. "Ko se ena zgodba konča, se druga začne." A žal pri ljubezenskih hollywoodskih filmih ni tako. Videti je, kot da so vse zgodbe enake, in ob koncu ene nas spet prešine oguljena misel: "Še ena romantična komedija." Katere naslov na poti do doma verjetno marsikdo pozabi.