Ljubezen po domače: Že pri tako mladih letih po kandidatki udarila huda bolezen

Foto: Voyo
Foto: Voyo
4. februarja praznuje 2. rojstni dan.
Oglej si celoten članek

Prva, ki je smela Jureta Novaka, ki v šovu Ljubezen po domače išče sorodno dušo, bolje spoznati, je bila 22-letna Špela Leskovar iz Velenja.

Parček si je bil takoj simpatičen in beseda je nanesla tudi na Špelino preteklost, ki ni bila najbolj enostavna.
"Dolgo sem fitnesirala, potem zaradi bolezni nisem mogla več. Ne predstavljam pa si življenja brez gibanja," je povedala lepotička, ki rada hodi v gore in je lani namerava osvojiti Triglav, a ji je bolezen prekrižala načrte.

"Prebolela sem raka na kosteh, preživela kemoterapije, a zdaj sem zdrava," je razkrila svetlolaska, ki je na Jureta naredila zelo dober vtis in jo bomo zagotovo še nekaj časa spremljali v šovu. 

Usoda udarila leta 2020

Foto: Osebni arhiv špela leskovar Špela nam je zaupala več podrobnosti o svojem boju, ki se je začel leta 2020, ko je na zapestju desne roke zatipala majhno trdo bulo. "Ker sem bila takrat športno zelo aktivna in sem delala v gostinstvu, sem mislila, da gre za vneto tkivo. Nič me ni bolelo. Osebna zdravnica me je poslala na pregled z magnetno resonanco, kjer so zaslutili, za kaj gre, a mi niso smeli povedati, dokler niso bili 100-odstotno prepričani. Nato so mi naredili dve biopsiji in iz desne roke odstranili deset centimetrov dolg del kosti. Mezinčka zaradi te operacije danes ne čutim več tako dobro kot nekoč, prav tako v tej roki nimam veliko moči in me začne boleti, če pretiravam z delom. Sedaj mi poskušajo pomagati s fizioterapijami."

22. maja je Špela začela s kemoterapijami - 6 ciklusov po tri kemoterapije. "Bile so različne barve - rumena, bela in rdeča. Po moči so bile enake, je pa vsaka s sabo prinesla drugačne stranske učinke. Po prvi kemoterapiji sem pomislila, da ne vem, ali bom zmogla, če bodo vse takšne. Nekateri med kemoterapijami shujšajo, drugi pa so zatečeni. Jaz sem spadala v drugo skupino. Na dan sem v telo dobila po sedem litrov. Ko sem se zjutraj zbudila, sem imela zatečene oči, usta ... Če nimaš las, se to še bolj vidi."

Velenjčanka se še dobro spominja dneva, ko je dobila diagnozo. "Zdravnica me je poklicala v sobo in mi pokazala neko shemo. Ko mi je povedala diagnozo, se mi je porušil svet. Za trenutek sem se zrušila, sploh nisem razumela, kaj govori. Najprej sem pomislila na to, da mi bodo izpadli lasje. Na koncu je bila ta težava še najmanjša ..."

Diagnozo je sprejela s pokončno glavo. "Kar moram sprejeti, sprejmem. Nič nisem mogla spremeniti, razen, da zavrnem kemoterapije in pustim raku, da me poje. Bolj je bila uboga moja mamica, a se je delala močno zaradi mene. Verjetno mi je pomagalo to tudi, da sem imela okoli sebe pozitivne ljudi. Nekateri pa so se me začeli izogibati. Niso vedeli, kako me potolažiti ali pomagati. Jaz sem potrebovala le mir, nisem prenesla niti svetlobe, ker me je glava zelo bolela. Rak me ni psihično uničil, me je pa spremenil. Sedaj se ne obremenjujem več z drugimi, postala sem tudi bolj drzna, kar dokazuje tudi nastop v šovu. Ko so me poklicali, sem najprej zavrnila, nato pa sprejela."

Dan, ko se je ponovno rodila

Foto: Osebni arhiv špela leskovar 4. februarja je bil dan, ko so se končale kemoterapije. Eno leto pozneje pa je na isti dan dobila še eno pozitivno novico - rak se ni vrnil. "Na ta dan sem se res ponovno rodila. Moje možnosti so bile 50:50. Pomagalo mi je, da sem imela športno telo in sem bila psihično in fizično pripravljena. Izziva sem se lotila z veliko mero pozitivnosti, ki sem jo poklonila tudi drugim, zato so se z mano radi družili. Lažje jim je bilo. Znala sem se o tem pogovarjati, drugi se raje zaprejo vase."

Špelo moti, da mnogi v raku vidijo smrtno obsodbo. "Svojo zgodbo sem delila, ker želim, da se ve, da je vse mogoče, če ostaneš pozitiven in se izzivov lotevaš z nasmehom. Tudi ko te vse boli. Mene se več dni nihče ni smel dotakniti, ker me je bolel vsak delček kože. Ampak tega nisem pokazala, ker nisem želela, da bi se komu zasmilila."

Vsem, ki se spopadajo s podobno usodo, pa sporoča: "Na koncu dneva vedno posije sonce. Vse se da, a treba je biti močan. Bolniku nikoli ne bi rekla, da je ubog. Tega si ne želimo slišati. Želela sem slišati, da zmorem, čeprav se po prvi kemoterapiji niti po stopnicah nisem mogla povzpeti."

 

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.