V letošnji sezoni šova Ljubezen po domače smo spoznali tudi zgovornega Boštjana Melanška, ki se je s svojo simpatično naravo usedel v srca gledalcev. Vedno pozitiven in nasmejan pred kamero ni dal slutiti, da je za njim težka preteklost.

V prometni nesreči je zelo zgodaj izgubil očeta. Praznino ob njegovi prezgodnji smrti v srcu občuti še danes, je povedal za Žurnal24. 
Da je odraščal le z mamo, je bil tudi razlog, da so se mu drugi otroci v šoli izogibali. "Vedno sem bil izobčenec, samorastnik. V družbi sem bi zaznamovan, ker nisem imel očeta, ki je umrl v prometni nesreči. Imel sem dva prijatelja, s katerima se družim še danes in mi stojita ob strani. Sicer so se me pa izogibali, se norčevali iz mene in posmehovali.“

To pa ni bila edina izkušnja, ki je Boštjana zaznamovala za celo življenje. Ko je bil v tretjem razredu osnovne šole, ga je spolno zlorabila hčerka družinskih prijateljev. "Bila je že polnoletna in pri nas na 14-dnevnih počitnicah. Odvlekla me je v skrite kotičke in me zlorabila. To se je dogajalo vsak dan. Ko sva se srečala pred nekaj leti, sem se z njo normalno pogovarjal. Pretvarjal sem se, da se med nama ni nič zgodilo, čeprav me je to zelo zaznamovalo. Počutim se, kot bi se zgodilo včeraj.“

Boštjan je pet let bolečino zadrževal v sebi, nato pa je o zlorabi obvestil starejšo žensko, ki ji je zaupal. Tudi tokrat je bil izdan, saj mu ni verjela … "Obtožila me je, da sem si vse izmislil. Po tem sem bil še bolj potrt in prizadet. Mami nisem upal povedati. Imela je svoje življenje. Bal sem se. Še vedno ne ve, kaj se je zgodilo, čeprav sva si blizu in se redno vidiva.“

Boštjan pravi, da se žensk sedaj boji. "Ne znam osvajati deklet. Občutim nek strah do žensk. S samim intimnim odnosom nimam težav, težki pa so zame začetki zveze. Ko nekoga spoznam, sem plašen in prestrašen. Prvega koraka ne bom naredil.“

A Boštjan kljub vsem težavam, pred kratkim smo pisali, da je izgubil službo, ostaja pozitiven. "Vedno ostajam pozitiven, z dvignjeno glavo grem naprej. Že pred vstopom v šov sem začel delati na osebnostni rasti. Vesel sem, znebil sem se ljudi nekaterih ljudi in stvari in sem sedaj srečen. Kljub težavam zjutraj vstanem vesel in pojem. Zadovoljen sem z malimi stvarmi, da spim pod streho, da imam vsaj en topel obrok.“

Nasmeh na obraz mu vedno nariše tudi ta pesem: