Študentski in dijaški funkcionarji so imeli včeraj veliko sreče. Če bi bil predsednik državnega zbora Pavel Gantar na svojem delovnem mestu v trenutku, ko so štiri granitne kocke razbile šipe na oknih njegove pisarne v prvem nadstropju, bi se lahko protesti končali tragično. Te štiri kocke so namreč padle le kakega pol metra od stola za njegovo delovno mizo.

Avtogol. Organizatorji protesta se očitno tega še vedno ne zavedajo. Kot se ne zavedajo tega, da odgovoren organizator ne kliče najprej protestnikov pred parlament, potem ko granitne kocke v rokah nasilnežev postanejo granatne, pa objavi konec demonstracij, čeprav granatne kocke še vedno razbijajo poslopje državnega zbora. Ali drugače: ne zavedajo se, da je devet policistov, ki so jim morali pomagati zdravniki, 29 pridržanih izgrednikov in razbito pročelje parlamenta srečen epilog. Lahko bi bil veliko hujši.

Ne zavedajo se niti tega, da so si zabili avtogol. “To je bil pogreb študentske organizacije v samorežiji, ki je stal 50 tisoč evrov,” mi je dejala kolegica Maja Kalan, ki je včerajšnjo kanonado spremljala s študentske strani ulice.

V parlamentu za organizatorje protesta zgleda še huje. Poslanci so enotnejši. Študentski in dijaški funkcionarji jih bodo zelo težko še kdaj prepričali, naj jim prisluhnejo. Privilegiji študentskih funkcionarjev, študentskih servisov in študentskih organizacij se zdaj morajo posloviti. Zato sta včeraj zmagala zakon o malem delu in minister Ivan Svetlik.