Jasna Kuljaj bo kmalu povila prvega otroka, deklico, ki jo s svojim partnerjem, nogometašem Sašem Lalovićem, že nestrpno pričakujeta.

Lepa voditeljica je za Story povedala, da se že pripravlja na odhod v porodnišnico. Njena torba je tako rekoč že pripravljena. "Prva stvar, ki sem jo dala v torbo, so različne žitne ploščice, saj se zadnje čase od vsega, kar zadeva porod, bojim lakote. Porodnica mora namreč imeti prazen želodec zaradi nevarnosti splošne anestezije, če bi šlo kaj narobe. Prve tri ure po porodu prav tako ne smeš jesti. In ko mi bodo končno dovolili jesti, želim biti pripravljena. So nam pa v materinski šoli povedali, da se pogosto zgodi, da ko porodnica lahko končno nekaj poje, najde prazno torbo, ki jo izprazni utrujeni očka. Tako da sem vljudno prosila dragega, da se ne bi kaj takega pripetilo tudi nama,“ je razkrila temnolaska, ki je očeta svojega otroka spoznala že pred več leti, ljubezen med njima pa je vzklila pred dobrim letom.

"Spoznala sva se pred leti, a takrat se ni zgodilo nič. Še dobro, saj mislim, da takrat nobeden od naju še ni bil pripravljen na tako resno zvezo. Če bi ji takrat dala priložnost, danes ne bi bila več skupaj. Morala sva se znova srečati, ko sva se oba že izživela. Ravno prav željna drugačnega življenja, resne in stabilne zveze sva bila ravno pravšnja drug za drugega,“ je povedala Jasna in na vprašanje, s čim jo je "dokončno prepričal“, odgovorila: "Saj nikoli ni dokončno. Jaz ga ne obremenjujem z dokončnostjo. Ve, da je vabljen, da je z mano, dokler mu bo tako ustrezalo. Nekako prisegam na idejo, da ni nič dokončno in da ni nič naše za večno. Ničesar se ne oklepam, in to me dela svobodno. Taki smo strelci in tudi moj partner je strelec. No, pa vseeno so tu nekatere njegove vrline, ki so me privile k njemu. To so umirjenost, toplina, prijaznost, duhovitost in še mnogo vsega.“

Kaj bo počela po poročniškem dopustu, še ne ve. Mika jo pisanje, a tudi dela na televiziji se ne bi branila, čeprav priznava, da se ji je po izkušnjah z RTVS zamerila. "To ni področje, kjer je človek človeku človek, če povzamem Trstenjakov izraz. Televizija me vsekakor še zanima, a v okolju, kjer smo drug do drugega iskreni in kjer vladajo topli odnosi. Ne da se mi tekmovati in ne da se mi preskakovati polen, ki ti jih premeteni ljudje vržejo pod noge. Nerada delam v okolju, kjer je treba samo kimati in ne povedati, kaj v resnici misliš. Zanimajo me samo zadeve in projekti, kjer lahko dam od sebe to, kar v resnici sem.“