Zinos Kazantsakis (Adam Bousdoukos) je pred leti kupil zapuščeno tovarniško menzo in jo preuredil v preprosto gostilno s še bolj preprosto kuhinjo. Kuhinjo z dušo (Soul Kitchen). Medtem ko so njegovi stalni obiskovalci zadovoljni z zrezkom in pečenim krompirčkom, se njemu ne godi prav dobro. Dekle Nadine (Pheline Roggan) se zaradi službene dolžnosti  seli v Šanghaj, za vrat pa mu kmalu začne dihati nekdanji sošolec (Udo Kier), ki v njegovi kuhinji  vidi masten zaslužek. Za nameček se v njegovi gostilnici pojavi še Illias (Moritz Bleibtreu), težaven brat iz zapora, v pomoč pa mu ni niti novi kuhar (Birol Ünel), nad katerim so gurmanski jedci povsem zgroženi. Kljub vsem nakopičenim težavam se iz ljubezni do svoje izvoljenke odloči svojo kuhinjo z dušo prepustiti novemu poslovodji, nezanesljivemu Illiasu, ki bratovo strast kmalu zakocka.

Včasih je hrana za dušo ljubezen, včasih veselje, tudi žalost, velikokrat pa preprosto odlična in okusna jed. Tega se zaveda tudi režiser Fatih Akin, ki je v multikulturni Nemčiji našel skupino izgubljenih in sanjavih duš, ki svoje zavetje najdejo v Kuhinji z dušo. V Kuhinji je dobrodošel prav vsak. Vstopi lahko nekdo z velikimi sanjami, nekdo z željo po svobodi, tudi tisti, ki že dolgo časa ni seksal, postrežejo celo preračunljivcem. Kje na svetu še obstaja gostilnica, kot je Soul Kitchen z Zinosom na čelu, ki se zaradi ljubezni do svoje najdražje le odloči zapustiti nekaj, kar mu daje upanje?

Ne gre za težko, melanholično predstavitev delavskega razreda. Gre za simpatično zgodbo, prežeto s humorjem, nostalgično in odlično glasbo, v kateri sanje, ambicioznost in strast kljub neprestanim zapletom le najdejo svojo dušo. Naj se vam pocedijo sline.