Delpyjeva je v filmu prevzela tudi glavno vlogo in se kot madžarska grofica Bathory odlično izkazala. Njena igra je prepričljiva, njen videz pa ustreza dvorskemu ambientu.

Drama, ob kateri morajo občutljivejši igralci nekajkrat tudi zamižati, govori o grofici Elizabeti Bathory, ki velja za najvplivnejšo žensko v državi, do katere vsi čutijo strahospoštovanje. Njeno hladnokrvnost otopli šele mladi plemič Ištvan (Daniel Brühl), ki ji pokaže kaj pomeni ljubezen. Njuno razmerje prekine Ištvanov oče, grofica pa živi z mislijo, da jo je plemič zamenjal za mlajšo lepotico. Zaradi tega postane obsedena s svojim videzom in staranjem. V tem kriznem stanju ugotovi, da jo bo kri devic ohranjala mlado in lepo.

Delpeyjeva v filmu grofico prikaže kot neodvisno, razmišljujočo žensko, ki že stopa prve korake feminizma. Moških ne dojema za večvredne ali pametnejše, kar je za 17. stoletje napredno. A se grofičini feministični vzgibi ob spoznanju, kaj ohranja njeno kožo lepo in kaj gladi njene gube, hitro pozabijo. S tem, ko je le za to, da bi zaradi moškega izgledala mlajša in lepša, se je Elizabeta Bathory podredila patriarhalni in seksistični prevladi.

In to vse zaradi ljubezni. Tipično? Precej.