Mariborsko kandidaturo za EPK 2012 je slovenska vlada leta 2007 izbrala izmed štirih prijav. Sledili so postopki na ravni Evropske unije, maja mora kandidaturo potrditi svet ministrov EU. Kritiki opozarjajo na zamude pri velikih investicijah, povezanih z nazivom EPK.

Velika uganka je, ali bo Mariborčanom uspelo zbrati sredstva za predvidene investicije; za vse bi potrebovali 143 milijonov evrov. Kdo jih bo zagotovil in koliko, za zdaj ni jasno. Vprašanje je tudi, ali bo izvedba projektov, ki še niso začeti, sploh fizično mogoča v času, ki je še ostal.

Projekt ni ogrožen
Bi morali zaradi krize spremeniti projekt 2012 EPK, se sprašujejo nekateri, medtem ko v Mariboru zatrjujejo, da projekt ni ogrožen. Vendar krize ne gre podcenjevati. V Vilni, eni od letošnjih EPK, je litovska vlada zaradi krize proračun za kulturne prireditve zmanjšala z dosedanjih 12 milijonov evrov na sedem milijonov evrov. Organizatorji so bili prisiljeni odpovedati nekatere dogodke.

Razlika med EPK in univerzijado

Novinarka časnika Večer navaja, da med prireditvama obstaja razlika. Športne prireditve ni hotelo nobeno drugo mesto, evropsko prestolnico pa hočejo vse države.

"Čas je, da Maribor neha graditi gradove v oblakih na (imaginarni) račun države o projektu Evropska prestolnica kulture (EPK) leta 2012 v Mariboru," ugotavlja novinarka časnika Večer Petra Vidali. Tako kot drugi kritiki tudi ona vleče vzporednice z drugim ambicioznim mariborskim projektom, Univerzijado 2013.

Razlikuje ju po tem, da športne prireditve ni hotelo nobeno drugo mesto, evropsko prestolnico pa hočejo vse države. V "izračunih" občine mesto še vedno pričakuje 26 milijonov evrov od države in evropskih razpisov. Vidalijeva opozarja, da je država obljubila le "politično in organizacijsko podporo", torej ni obljubila nič nerealnega.