Želela sva si osvojiti svet, še prej pa zagrabiti življenje z veliko žlico in požgati še tistih nekaj žurerskih zametkov v naju, ki nama niso dali miru. Bila sem v obdobju, ko sem verjela, da bova za vedno ostala skupaj. Najin odnos se je poglobil in iz občasnega ljubimca sem počasi izluščila resnega partnerja, fanta, ki mi je bil všeč po vseh kriterijih. Bil je edini, ki je v popolnosti zadostil mojim intimnim željam, me potešil in poskrbel, da sem se zjutraj prebujala z nasmehom na ustnicah. Oboževal me je in mi to dal jasno vedeti. Moje golo telo je bilo zanj sveto in raje kot karkoli drugega je opazoval mene, me včasih portretiral, včasih fotografiral, najraje pa vabil k sebi v posteljo.

Bilo mi je vseeno, koliko je resnice na tem, da lahko ob sprostitvi v naravi najdeva celo nekaj zlata. Ideja izpiranja v reki se mi je zdela genialna in če ne drugega, bi se imela lepo. Priskrbela sva si nekaj osnovne opreme, v prtljažnik vrgla šotor, odeje in ostalo, ter se odpravila proti severovzhodu kjer naj bi bilo moč najti kakšno luskico zlata. Nisva imela namena obogateti, le malce popestritve ob bivanju v naravi.

Našla sva čudovit kotiček ob reki, zakrit z brežino in drevjem, daleč naokoli pa nisva videla, da bi se nama lahko v kratkem kdo pridružil. Postavila sva šotor, ga krstila kot se spodobi, z nebrzdanim seksom na hitro, potem pa sklenila preveriti, kako zlata je reka, ki je tekla mimo naju.
Še pod vtisom dogajanja v šotoru sem zabredla v mrzlo vodo, ki me je pretresla do kosti. Prav dolgo nisem nameravala ostati v njej, zato pa je bil on bolje opremljen in je z visokimi škornji odšel še nekoliko dlje od mene. Premetavala sva pesek z dna in sprva navdušeno zrla v usedlino najinih ločevalnikov, kjer pa ni bilo opaziti prav nič rumenega in svetlečega. Kljub temu sva bila dobre volje, le mraz naju je nekoliko najedal. Počasi sem imela dovolj in odšla v šotor, da bi se oblekla in pogrela.

Kmalu je prišel za menoj in me nasmejan opazoval. »Si našel kaj zlata?« sem bila začudena.
»Sem,« je odgovoril. »Kakšnih 60 kil!« je vzkliknil in planil po meni. Najin smeh je preplavil šotor in kmalu sem ostala brez tistega, kar sem nataknila nase in potem še brez ostalega. Prav nič me ni več zeblo. Premražene prste sem si grela v njegovih spodnjicah okoli njegovega lepega tiča, ki je stal strumno kot vojak in čakal, da ga vzamem iz hlač. Potožil je, da mu od mojih ledenih rok še zmrznil in za vedno ostal trd. Ob tej pripombi sem se zasmejala, potem pa proti njemu krenila z usti.

Spomnim se, kako zadovoljno je zavzdihnil, ko sem ga prvič objela s svojimi ustnicami in se z njimi zelo počasi odpravila navzdol. Kar pobiralo ga je pred menoj in če ne bi imela tako polnih ust, bi se zagotovo smejala. Reka je šumela mimo naju on pa je še zadnjič spregovoril: »Mater! Koliko zlata gre mimo.« Potem je utihnil, oziroma je le še vzdihoval pod menoj. Ležala sva na nekoliko neudobni blazini, prekriti z odejo, a naju to ni motilo. Povzpela sem se nanj, se zagledala v tiste radožive oči in mu prepustila svoji mali joški. Želela bi si večjih, a to je bilo vse, kar mi je narava dala. On je bil vedno videti navdušen nad njimi in ni nikoli pokazal, da bi se mu zdele majhne. Zares sem uživala z njim in tudi takrat ni bilo nič drugače.

Z največjim veseljem sem zasedla svoj prostor na njegovem korenjaku, ki je v trenutku povsem izginil v moji vreli češplji. Zdaj naju zagotovo ni več zeblo in ob mojem zibanju z boki nad njegovim naročje nama je postajalo čedalje bolj vroče. Počutila sem se, kot bi sedela na bajnem kupu zlata.