Zemljevid prikazuje, kako naj bi se narodi na vzhodu Evrope, predvsem na Balkanskem polotoku, po merjenju inteligence uvrstili nižje od držav Zahoda. Srbi, Črnogorci in Albanci naj bi bili na repu lestvice, kar je sprožilo burno razpravo v regiji.

Zemljevid je ustvaril češki jezikoslovec Jakub Marijan in ga objavil na svojem blogu z uporabo podatkov iz kontroverzne raziskave britanskega psihologa Richarda Lina in finskega kolega Tatuja Vanhanena iz leta 2012.

Pod povezavo do članka na družbenih omrežjih, ki se je razširil v teh dneh, je moč prebrati na stotine komentarjev jeznih prebivalcev držav, ki jih je metodološko vprašljiva raziskava uvrstila med manj inteligentne narode v Evropi. "Ali obstaja še kakšna ideja, da bi nas ponižali", "To so seveda napisali Angleži", "Naši mladi nenehno osvajajo nagrade iz matematike po svetu!,'' in še vrsto drugih komentarjev je deljeni zemljevid izzval med uporabniki družbenih omrežij.

Foto: jakubmarian.com Povprečna inteligenca prebivalcev Srbije je tako na zemljevidu označena z 90, Makedonije 91, Bosne in Hercegovine 93, Hrvaške in Slovenije pa 98. Slabši od Srbije sta bili le Črna gora z rezultatom 86 in Albanija z 82. Najvišja inteligenca naj bi bila izmerjena na Finskem 101. IQ je sicer normaliziran tako, da je povprečni IQ celotne populacije 100.

''Ko govorimo o IQ, je pomembno razumeti, da je običajna ideja, da IQ meri vašo »prirojeno« ali »genetsko« inteligenco, popolnoma napačna predstava. Izurjeni možgani so sposobni reševati probleme veliko hitreje in natančneje kot netrenirani možgani, zato kakovost izobraževanja močno vpliva na rezultate IQ,'' je ob rezultatih zapisal češki jezikoslovec.

Kakovost izobraževanja se v večini držav nenehno izboljšuje, zato bi oseba, ki bi dosegla 100 točk na sodobnem standardnem IQ testu, dosegla okoli 120 točk na IQ testu iz leta 1950, kar se imenuje Flynnov učinek. Tako bi na primer imela oseba z rezultatom 82, ki je vrednost Albanije na zemljevidu, nadpovprečni IQ po standardih izpred 70 let. To kaže zgolj, da albanski izobraževalni sistem zaostaja za večino drugih evropskih držav, in ne, da so Albanci na kakršen koli način razlikujejo od drugih Evropejcev.

IQ torej ni definicija inteligence, ampak zgolj eden izmed poskusov njenega merjenja, prav tako pa obstaja tudi več vrst inteligence.

dezurni@styria-media.si