"Med boleznimi in škodljivci, ki prizadanejo večino sobnih rastlin, so pogosteje uši, med boleznimi pa koreninska gniloba. Med glavnimi škodljivci so listne uši, ki sesajo rastlinski sok, s čimer rastlino oslabijo in na listih povzročajo preoblikovanje. Dodatno škodo povzročajo s prenašanjem virusov. Za nadzorovanje škodljivcev uporabljamo sredstva, ki so okolju sprejemljiva," pravi Davor Špehar, svetovalec Kluba Gaia. Med množico pripravkov lahko najdemo sredstva na osnovi naravnega piretrina in oljne ogrščice. Na sobnih rastlinah poleg uši zasledimo tudi pršice, kaparje in tripse.

Uporaba zaščitnih sredstev
Rastline pred boleznimi varujemo z ekološkimi sredstvi, na primer z njivsko preslico. Preslica vsebuje silicijevo kislino, ki utrjuje celične stene rastlin, da postanejo odpornejše. Njihove naravne žveplove spojine delujejo protifungicidno. Uši se s sobne rastline lahko splakne z močnim curkom vode. V primeru močnejšega napada pa uporabimo ekološke pripravke. Proti koreninski gnilobi, ki je na sobnih rastlinah pogosta, pa najprej omejimo zalivanje. Pred uporabo ekoloških sredstev je treba prebrati navodila za uporabo.

Miniintervju z Davorjem Špeharjem, svetovalcem Kluba Gaia

Kje sobne rastline najbolje in kje najmanj uspevajo?
Poznamo rastline, ki bolje uspevajo v senci, polsenci, spet druge pa bolje na sončnih delih. Na primer praproti najbolje uspevajo v senci, orhideje pa na severni strani, to je v polsenci.

Kako pogosto jih je treba zalivati?
Zalivamo po potrebi. S prstom lahko otipamo prst in ugotovimo, če je dovolj vlažna. Rastlino je treba pozorno opazovati. Slabo znamenje predstavljajo povešeni listi. Potrebna je uporaba ustreznih substratov.

Kako ukrepati, če je zemlja preveč vlažna?
Če je zemlja preveč vlažna, zalivamo manj. Zaradi preobilnega zalivanja se pojavi porumenelost listov, ki vodi do koreninske gnilobe. V primeru pojava slednje je potrebna uporaba kemičnih sredstev. Obolelo rastlino je treba obrezati in jo manj zalivati. Ne sme stati v vodi, pomembna je drenaža.