"Včasih so bile inštrukcije nekaj, kar se je le občasno dogajalo. Inštrukcije so bile le izmenjave znanj med sošolci, sošolkami, kjer je nekdo, ki je bil najbolj podkovan v kakšnem predmetu, pomagal tistim s slabšim zanjem," pripoveduje direktorica Združenja staršev in otrok Sezam, Nada Kirn Špolar. Danes pa so pri nekaterih predmetih inštrukcije ponekod celo nuja: "Saj verjetno poznate zgodbe, ko tričetrt razreda piše kontrolko cvek, ali več kot polovica ne doseže dovolj točk in podobno." Tako se je začelo vedno pogosteje govoriti o tem, kako do boljšega znanja. Vse te spremembe se odvijajo v času, ko se je znanje začelo ne le ocenjevati s številkami, ampak meriti s točkami. "Tako so točke postale zelo pomemben cilj, zato so tudi starši pričeli na nek način posredno kupovati te točke. Tudi tako, da so se oprli na inštruktorje," pojasnjuje Kirn Špolarjeva.

Preveč je zahtev

Po mnenju Kirn Špolarjeve starši danes prepogosto zaženejo alarm, da otrok potrebuje inštrukcije. Ti pa niso nujno koristni za otroka, mladostnika, da se sam postavi na svoje noge. "Rezultati, točke, ocene so preveč pomembni, preveč je zahtev po takojšnjem rezultatu, to je, da morajo biti neposredno tukaj in zdaj," opisuje. Nekateri starši začnejo po njenih izkušnjah loviti znanja za otroke že v predšolskem obdobju, vpisujejo jih v različne akademije in hočejo, da bodo njihovi otroci Da Vinciji. "Jaz sem vedno trdila, da je šola maraton," pravi in dodaja, da otroci povprečno preživijo v šoli najmanj 14 - 15 let. Zato svetuje staršem, naj pustijo otrokom, da napredujejo v varnem, prijaznem okolju, v katerem imajo dovolj časa za igro in radovednost in naj jih ne "mučijo" že v predšolskem obdobju z velikimi zahtevami. Zaradi takšnih primerov namreč marsikdo pregori, marsikateri starš pa je razočaran, ko otrok, v katerega je toliko vložil, nenadoma zataji, omaga.

Koristna medsebojna pomoč

Otroci, ki imajo inštrukcije, se po mnenju Kirn Špolarjeve ne bi smeli počutiti manj vredne: "Če imaš danes inštruktoirja, imajo starši denar zanj, torej zakaj bi se nekdo čutil manjvrednega, saj ima nekaj, kar si drugi ne morejo privoščiti. Problem inštrukcij je v plačljivosti." V Sezamu tudi zato organizirajo vrsto pomoči pri učenju preko družbeno koristnega dela, kjer inštrukcije niso plačljive. "Inštrukcija ni nujno le nekaj slabega. Medsebojna pomoč med sošolci je eden od nujnih procesov empatije," še pojasnjuje. V ZDA so na primer tisti, ki nudijo poomoč svojim vrstnikom posebej čislani, to ej pomembna točka v vsakem življenjepisu. "To točko vsak, ki daje štipendijo ali službo še posebej upošteva, kajti to izkazuje altruizem, posebno vrednoto, značajsko lastnost, ki je nima vsak," je sklenila.