Fibromialgijo so prvič opisali pred 150 leti, še danes pa ni znan natančen vzrok zanjo. Po besedah ortopeda Janka Popoviča je za to bolezen tudi nemogoče postaviti povsem točno diagnozo. V Združenih državah Amerike so sicer že razvili teste za postavitev diagnoze, vendar še niso
javni.

Dolga pot do diagnoze

Pot do diagnoze je dolga; postavi se lahko šele, ko se vse druge preiskave izkažejo za negativne, obstajajo pa drugi zanki fibromialgije. Diagnozo največkrat postavi revmatolog, lahko pa tudi ortoped ali nevrolog.

Izogibati se morajo stresu

"Bolezen ni smrtno nevarna – bolnik lahko živi normalno in dolgo kot ljudje brez fibromialgije, a občasno so lahko težave dokaj hude," pravi Popovič in pojasnjuje, da je prognoza pri več kot 90 odstotkih ljudi, ki jemljejo ustrezno zdravilo, dobra. "Dejavnik poslabšanja fibromialgije je stres v kakršnikoli obliki, psihični, fizični ali socialni, zato mu bolniki ne smejo biti izpostavljeni," dodaja Popovič.

Zdravi le na videz

Fibromialgije ni mogoče pozdraviti. Številne nasvete, kako blažiti simptome in prepoznavati bolezen, je mogoče najti pri Društvu za fibromialgijo. "Ta bolezen je lahko enako huda kot denimo revmatoidni artritis, le da ne povzroča telesnih deformacij. Bolnik je lahko videti relativno zdrav, čeprav ga nenehno pestijo bolečine," so zapisali na svoji spletni strani. Dodajajo, da se lahko fibromialgija razvije kadarkoli, najpogosteje pa po 40. letu. Potek bolezni je lahko blag, srednje močan ali zelo izrazit. Obdobjem izboljšanja lahko sledijo obdobja poslabšanja. Dokazano je, da bolniki zmorejo le približno 60 odstotkov ali manj obremenitev zdravih ljudi.

Kronična bolečina

Poleg kroničnih bolečin v mišicah so za fibromialgijo značilni: kronična utrujenost, motnje spanja, glavobol, vrtoglavica, slab občutek na dotik, bolečine v sklepih, motnje spomina in zbranosti, vzdraženo črevesje, vzdražen sečni mehur, nemirne noge, depresija, občutek otekanja rok, večja občutljivost za mraz in podobno.