23. izdaja knjižnega sejma kakšnih posebnih novosti v primerjavi z lanskim ni prinesla, velja pa pohvaliti odločitev za brezplačen vstop. Organizatorji se zaradi tega nadejajo, da se bo obisk z lanskih 25.000 dvignil na 40.000 obiskovalcev. 

Poleg običajnih predstavitev knjig in številnih spremljevalnih prireditev, kot so dobro obiskane Debatne kavarne, so na odprtju sejma podelili tudi nekaj odmevnih nagrad. Slavko Pregl je prejel Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo, ki velja za najvišje priznanje na področju založništva. Podelili so še nagrado za najboljši literarni prvenec, prejela jo je Gabriela Babnik za roman Koža iz Bombaža, in nagrado za mladega prevajalca, ki je šla v roke Nadi Grošelj. Žirijo sta prepričala dva prevoda: Ugrabitev Prozerpine poznoantičnega epika Klavdijana in enciklopedični esej Zgodovina branja Alberta Manguela.

Založniška akademija je bila v celoti mednarodna. Na njej je organizator Miha Kovač gostil pet predavateljev iz ZDA, Francije, Nemčije in z Nizozemske. Adriaan van der Weel se je posvetil mednarodno zelo uspešnemu nizozemskemu založništvu. Udeležence akademije je predvsem presenetil podatek, da Slovenci v primerjavi z Nizozemci berejo dosti več, čeprav so nizozemske knjige cenejše. Zanimivo je tudi, da Nizozemska nima knjižnega sejma, v nasprotju s slovenskimi razmerami pa knjigarno premore skorajda vsak manjši kraj.