“Biološko pridelana hrana je bolj zdrava predvsem zato, ker vsebuje bistveno manj neželenih snovi, kot so nitrati in pesticidi, vsebuje več sekundarnih rastlinskih zaščitnih snovi, ki pozitivno delujejo na zdravje, po navadi pa je tudi boljšega okusa kot konvencionalno pridelana,” razlaga Matej Gregorič z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) RS.

Kupujte domače

Pri kupovanju biološko pridelane hrane dajte prednost tisti iz lokalnega okolja, svetujejo na IVZ, saj ima ta večjo biološko vrednost. “Lokalno pridelana sadje in zelenjava bosta verjetneje vsebovala več antioksidantov kot živila, ki so bila zaradi daljših transportnih verig skladiščena in prevažana daljši čas; pri zadnjih se zmanjšata tako hranilna kot organoleptična vrednost. Če v prehrani povečujemo delež lokalno pridelanih živil, po eni strani spodbujamo domačo pridelavo, po drugi pa lahko zmanjšamo možnost pomanjkanja vitaminov in mineralov,” pove Matej Gregorič z IVZ. Poleg tega je iz zdravstvenega vidika pomembno kupiti tisto biološko pridelano hrano, ki bi imela v pogojih konvencionalne pridelave razmeroma visoko vsebnost ostankov pesticidov.

“Od sadja so običajno bolj obremenjena jabolka, grozdje, jagode in breskve. Naša izpostavljenost določenim pesticidom je odvisna tudi od tega, kako pogosto in v kolikšni količini določena živila uživamo. Glede dolgotrajne izpostavljenosti in možnih nevarnosti za zdravje pri uživanju živil, ki vsebujejo mešanice pesticidov, je še precej negotovosti, zato na podlagi previdnostnega principa priporočamo uživanje takih vrst živil, ki so s pesticidi manj obremenjena – sploh pri otrocih,” opozarja Gregorič.

Za bio visoke cene

Pri nakupu biološko pridelane hrane velikokrat pomembno vlogo igra cena, ki je bistveno višja kot pri konvencionalno pridelani. “Zato ker delamo brez umetnih gnojil in strupov. Za predstavo: jaz pridelam pet ton grozdja na hektar – to je kilogram na trto. Če bi kupil za 200 evrov umetnega gnojila, na primer navadnega dušika, in z njim pognojil, pa bi dobil osem, tudi deset ton grozdja – torej enkrat več za majhen vložek,” razlaga Boris Fras, ekološki kmet iz Ankarana in predsednik Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije. Opozarja tudi na nedovoljeno uporabo škropiv pri marelicah iz neekološke pridelave. “Naše marelice so prvi dan lepe, drugi dan se na njih že pojavijo pikice, tretji dan pa je četrtina že zanič. Konvencionalno pridelana marelica se čez čas omedi, postane dobra, gnije pa ne. Zakaj? Ker jih škropijo s sredstvi proti gnitju. In to ne mesec in pol prej, kot je karenca, ampak le teden, včasih celo dva dni pred obiranjem.”