barbara sarić Poraz je zelo težko priznati – to velja tudi za poraz v ljubezenskih zvezah. Četudi globoko v sebi čutimo, da smo obtičali v odnosu, ki nima prihodnosti, se partnerja oklepamo – mnogokrat iz strahu, da bomo ostali sami ali pa samo iz navade.

Ko si priznamo, da je v zvezi nekaj narobe, se lahko odločimo za dve poti – zvezo prekinemo ali pa jo začnemo reševati. Slednje pa je večkrat nesmiselno.

"Zveze običajno ni več vredno reševati, ko kot posameznik izčrpamo vse vire, da bi nam v odnosu uspelo. Zavedati se moramo, da morata biti vedno "za" oba partnerja. Morda je dobro razložiti svojo zgodbo kompetentnemu tretjemu, kot je psihoterapevt, saj sami običajno gledamo iz že znanega zornega kota ter morda ne vidimo drugih poti. Kadar si partnerja postaneta popolnoma tuja in je njuna baza precej različna, ljubezni pa ni, odnos nima več smisla. Če imata partnerja popolnoma različno bazo, interese, hobije in nimata več nobenih skupnih točk in si jih tudi ne želita, je bolje, da si to priznata in odnos zaključita. Zelo pomembna so pri tem čustva, ki jih ne moremo kupiti in ustvariti. Odnos iz navade ali zaradi otrok je le dolgotrajno mučenje, nobeden od partnerjev pa ni zadovoljen in zadovoljstva tudi na splošno ne širi,“ je za Žurnal24 povedala psihoterapevtka Barbara Sarić.