Omenjeni člani so hkrati zaskrbljeni tudi nad kulturno politiko, odstop
Janeza Pipana pa obžalujejo, ker je s svojim strokovnim, odgovornim in
demokratičnim vodenjem omogočil, da je svet kakovostno izvajal z zakonom predpisane naloge in se
krepil kot neodvisni dejavnik, ki civilni družbi omogoča kritično vrednotiti kulturno politiko in
prispevati k njenemu oblikovanju.
Odstopu botruje "drama" v Drami
Člani se ne morejo izogniti vtisu, da je resnični povod za Pipanov odstop zanj ponižujoči
način imenovanja novega ravnatelja SNG Drama Ljubljana.
Ob tovrstnem odnosu kulturne politike do vidnih ustvarjalnih osebnosti na področju slovenske kulture člani nacionalnega sveta za kulturo izražamo svoje nezadovoljstvo in zaskrbljenost. člani NSK
|
|
Renata Salecl je, kot je dejala, skrajno ogorčena nad dogajanjem v slovenski kulturi. Po njenih besedah se je treba vprašati, kam gre družba, v kateri ljudje odstopajo s tako pomembnih funkcij, kot je nacionalni svet za kulturo (NSK). Družbe ne postanejo totalitarne z na primer kaznovanjem, najpomembnejši nadzor v družbi je samocenzura, ko se ljudje ne bodo več upali javno izrekati svojega mnenja, je še poudarila.
Dogajanje v Drami je formalno-pravno sicer potekalo pravilno, vendar "če naredimo takšne razpisne pogoje, lahko celo čistilka postane šefica tako pomembne ustanove," je bila kritična Saleclova. Po njenem mnenju Pipan ni bil izbran na vprašljiv ali nespoštljiv način, ministrstvo za kulturo pa je v zadnjih letih pokazalo veliko neobčutljivost do svojih institucij, čeprav Slovenija nima toliko ustvarjalnih ljudi, da bi se lahko z njimi tako pometalo.
|
Kot je izpostavil Mitja Čander , je svet ravno pod Pipanovim vodstvom dobil pomemben status kot civilnodružbena institucija, vzpostavil se je kot forum za odprto debato o problemih kulturne politike, nanj je prihajalo vedno več pobud in prošenj za obravnavo. Pipan pa je imel pri vodenju sveta pravi občutek za obravnavane teme, ni mu mogoče očitati politizacije tega organa.
Tudi Čandra skrbi, da se ljudje, ki so pokazali veliko znanja na področju kulture, umikajo iz njene sfere in javnega življenja. Sprašuje se, ali se slovenska družba "spreminja v neki darvinistični poligon, kjer je legalno in legitimno le še bojevanje za lasten delež pri koritu davkoplačevalskega denarja, ali pa še premoremo moč za demokratično in odprto družbo, ki omogoča razcvet kreativnosti".