In kaj pravzaprav so hranilne snovi?
Hranilne snovi so vse potrebne sestavine, ki jih telo potrebuje za neprestano obnavljanje tkiv. Telo hranilne lahko snovi črpa le iz hrane. Spoznajte jih.

Ogljikovi hidrati
Ogljikovi hidrati so hranilne snovi, ki hitro dajejo energijo. Ker človeški organizem ne more uskladiščiti večje količine le-teh, jih hrani v mišicah, krvi in jetrih. Zaloge zadostujejo le za enodnevno potrebo po energiji. In presežek ogljikovih hidratov? Hrani in skladišči se v obliki maščob. Ogljikovih hidratov iz jedilnika nikar ne črtajte, saj njihovo strogo pomanjkanje lahko privede do razkroja beljakovinskih rezerv, iz katerih telo pridobi minimalno količino ogljikovih hidratov, ki so potrebni za nemoteno delovanje organizma.

Maščobe
Maščobe so skladišče energije. Razlikujemo med nasičenimi, ki so živalske, in nenasičenimi, ki so rastlinske maščobame. Prepoznamo jih po njihovi fizikalni lastnosti – netopnosti v vodi. To pomeni, da lahko na preprost način ugotovite, koliko maščobe vsebuje določeno živilo. Če je količina vode večja, ima živilo manj maščob in obratno. Primerjajte trdi sir s skuto. Njuna zamenjava v prehrani predstavlja varčevanje pri maščobah. Zakaj je dobro, da ne uživamo preveč maščob? Maščobno tkivo, zlasti podkožno, je energijska zaloga tisočih kalorij. Če želite odvečno zalogo kalorij zmanjšati, omejite vnos maščob. Zmanjšanje maščob je priporočljivo tudi zaradi njihove vloge pri pojavu ateroskleroze – otrdelosti arterij. Ker človek v svojem organizmu ne more tvoriti nekaterih nenasičenih maščobnih kislin, je priporočljivo uživati po eno žlico sončničnega, koruznega ali olja iz grozdnih pečk, saj vsebujejo ustrezno količino bistvenih maščobnih kislin.

Beljakovine
Beljakovine so snovi, ki vsebujejo dušik, ta pa se izloča z urinom. Beljakovine so sestavljene iz verig aminokislin. Obstaja 22 naravnih aminokislin, od katerih jih lahko organizem nekaj tvori, ne zna pa tvoriti osem izmed njih, imenovanih esencialne aminokisline. Biološka vrednost beljakovin je odvisna od količine esencialnih aminokislin. Boljšo biološko vrednost imajo beljakovine živalskega izvora, kar pa ne pomeni, da beljakovin rastlinskega izvora ni treba uživati. Če ste na dieti, morate paziti, da je vnos ogljikovih hidratov in maščob manjši, nasprotno pa je treba vzdrževati pravilni vnos beljakovin. Beljakovine niso potrebne le za vzdrževanje mišične mase, ampak varujejo tudi posebna tkiva nemastne mase. Ste vedeli, da je veliko število molekul v telesu popolnoma ali vsaj delno beljakovinskih?

Vitamini, minerali in prehranske vlaknine
To so snovi, ki imajo kljub temu, da ne vsebujejo kalorij v organizmu, pomembno fiziološko vlogo.

• Vitamini

Poznamo hidrotopne vitamine, ki so topni v vodi, in lipotopne vitamine, topne v maščobah. V maščobi so topni vitamini A, D, E in K. Vitamin A pospešuje rast, varuje tkiva, ki prekrivajo telo in omogoča boljši vid ponoči. Vitamin D deluje protirahitično, vitamin E je celični antioksidant, vitamin K pa sodeluje pri strjevanju krvi. Za organizem zelo pomembni vitamini, ki pa so topni v vodi, spadajo v skupino B in C. Ker se ti vitamini izločajo z urinom in se v telesu ne skladiščijo, jih ni smiselno uživati v večjih odmerkih.

• Minerali

V telesu imamo več kot 60 vrst različnih mineralov, ki zavzemajo pomemben del telesne mase, kot je kalcij v skeletu, železo v krvi, natrij v medcelični tekočini in podobni. Prav tako je precej magnezija, kalija in fosforja. Če uživate dovolj raznoliko hrano, do pomanjkanja mineralov ne more priti. Do njihovega pomanjkanja lahko privede izločanje skupine živil iz prehrane, zato poskrbite, da so na vašem jedilniku živila iz vseh skupin.

• Vlaknine

Prehranske vlaknine imajo posebno lastnost, saj jih encimi v človeškem prebavnem traku ne prebavijo. Vlaknine so brez energijske vrednosti. Pomembne so, ker omogočajo rast nujnih bakterij v debelem črevesju, vežejo vlago in povečujejo maso ter prostornino iztrebkov, zato jih uživajte pri težavah z zaprtjem.