Po preživetih uvodnih koncertih ter prvih spalnih modricah in preleženinah so se naši protokoli ustalili, celo mesto je živelo z istim utripom. Prikladen gradbeni element v kampu postane kar prazna pločevinka piva; iz njih nastajajo ograje, raznorazne dekoracije in oklepi. Kdor je dobil za soseda Francoza ali Nemca, je izkusil lekcijo ostankov zavojevalske miselnosti teh narodov; ti znajo biti zelo glasni, do jutranjih ur siliti v ušesa ostalih obiskovalcev nemške pop hite ter brnenje agregatov. Da o črnih gradnjah, ki jih postavijo in tam pustijo, sploh ne govorimo. Gre za večnadstropne konstrukcije v katerih se nahaja hladilna skrinja, kavč in glasni zvočniki. 

Določen odstotek ljudi se ta teden vede zelo čudaško. Na festivalu najbolj padejo v oči ljudje v kostumih, kakršne bi sicer srečevali v pustnem času. Moški z zelenimi lasuljami in krilci, skupina ljudi, oblečenih v krave, in podobno. Poleg njih so tu razni nudisti in drugi delikventi, ki ta teden preživijo povsem brez sramu. Nihče se v nikogar ne vtika, vse se tolerira.

V zraku vsake toliko zadiši nekaj opojnega, občutek sproščenosti in svobode gre celo tako daleč, da smo na plaži lahko videli nekaj predrznih erotičnih prizorov, poleg tradicionalnega striptiza seveda. Vzdolž rečne struge se v intervalih razlegajo kriki mnogih grl, ki se priključijo spontanemu valu besnega vreščanja. Skratka pravljično, magično. 

Vendar pa ni vse v popivanju in zabavi. Obiskovalci festivala časoma spominjajo na študente, ki si na urniku ogledujejo obvezna predavanja. Prvo dejanje ob jutranjem pivu je tako pregled nastopajočih tistega dne. Za večino obiskovalcev je aktualnih od 3 do 5 bandov dnevno, gostota publike je največja v večernih urah, glasbeni program pa se začenja okoli druge popoldanske ure. Ob žgočem soncu ta čas sicer niti za publiko niti za nastopajoče ni preveč prijeten. 

TOREK

Videti je, da zanimanje za tradicionalne zvrsti nekoliko upada, množice z velikim zanimanjem spremljajo skupine, ki se poslužjejo ljudskih inštrumentov, godal, frulic. Na velikem odru se je tako v torek rajalo na Alestorm in Arkono, dotik elektronike in industriala pa so za njimi pustili Samael. Zvezde večera Mayhem so s trenutnim pevcem pustili zelo slab vtis, vendar je pri kontroverznosti zvrsti karšna black metal gotovo je to morda celo namen. Takoj je bilo razvidno, da je se bo poslušalcu, ki ne želi poslušati o pijančevanju in rajanju, bolje godilo na malem odru, katerega program je snoval duo Dirty Skunks, ki sicer že celo desetletje z preko 100 koncerti letno oskrbuje metalce v Ljubljani. Z dobrim heavy metalom so se izkazali Steel Engraved, daleč najboljši vtist pa pustili američani Vicious Rumors, ki so za dotično turnejo s seboj vzeli koroškega basista Tilna Hudrapa in pri tem zveneli zavidljivo suvereno.

SREDA

Dogajanje na velikem odru so odprli brežiški grind metalci Dickless Tracy, program pa se je nadaljeval v death metalskem duhu ter z Orange Goblin nekaj ur kasneje pod oder priklical doomerje in stonerje. Z matematično kompleksnostjo ritmike so publiko začarali Messhuggah. Mali oder je dal odlično priložnost heavy kamniškim heavy metalcem Space Unicorn on fire, ki so publiki na koncu nastopa razdelili tudi kondome. Kmalu po sončnem zahodu smo bili priča še eni slovensko-ameriški navezi; v naslednji uri smo poslušali Sabbath Judas Sabbath, ki izvaja uspešnice Black Sabbath in Judas Priest skozi grlo Jamesa Rivere (Helstar) ob spremljevalnimi Metalsteel iz Medvod. Naveza je dolgoletna, James Rivera pa je nad metalom v naši državi tako navdušen, da si je na roko vtetoviral kar slovensko zastavo, sliši pa tudi na ime Janez Rečnik. Za njimi so ob žal nerazpoznavnem zvoku death metalsko zgodbo pisali Dying fetus, vrhunsko pa so večer zaključili Taake in poskrbeli za pravi občutek norveškega hladu.Ta dan je zobe pokazala tudi narava, Okoli četrte ure se je sonce v nekaj minutah potuhnilo, nevihta pa se je tako razdivljala, da smo okoli tretje popoldanske ure prekinili vse aktivnosti, slabše pozicionirani šotori pa so bili povsem potopljeni.

ČETRTEK

Program je bil zadnja 2 dni najintenzivnejši. Ob pol sedmih nas je na veliki oder prikoval veliki Ihsahn z uigrano zasedbo, lepota glasbe pa žal ni prišla do izraza zaradi zelo slabega zvoka. Če primerjam nastop z tistim, ki sem ga pred leti gledal na češkem Brutal Assaultu je šlo to pot za veliko razočarjanje. Sledili so Annihilator in odigrali svoj set perfektno, skoraj sterilno natančno, a prepočasi in z odstnostjo potrebne udarnosti. Momentalno so bili zanimivi Hypocrisy, medtem pa so za še eno norveško izkušnjo poskrbeli Enslaved za njimi pa še Shining, ki so si tudi med nastopom nekoliko izposojali člane med seboj. Virtuozov v metalskih sferah gotovo ne manjka, smo pa lahko opazili nekoliko okorno retoriko tako pri tujih kot pri slovenskih bandih. Na velikem odru so ta večer igrali še Iced Earth ter pustili mešane občutke, vse v razponu od neprebavljivosti pa do popolnega očaranja. Razlog je namreč v menjavi pevca, ki se je sicer zelo približal zvenu originala. Dogajanje na velikem odru so zaključili Legion of the Damned. 

PETEK

Zadnji dan je bil najbolj vroč od vseh. In v najbolj vročem momentu dneva so nastopili ameriški starostniki Metal Church, kjer smo se res bali, da bi jih na poti v šestdeseto leto starosti pred našimi očmi pokosila kap ali zastoj srca. Band je odigral perfektno, svojo situacijo pa komično pospremil z besedami "hvala za obisk, odigrali bi še dve pesmi preden umremo!". Večer je prinesel s seboj nekaj tehničnih težav, med nastopom Wintersun na velikem odru in Aura Noir na malem odru je dvakrat prišlo do izpada elektrike po celem festivalskem območju. Brez težav pa je šlo na enem in edinem King Diamondu, ki je prav tako odigral vrhunsko predstavo z popolno odpetimi falzetnimi vokalnimi linijam. Pričakovanja so bila nekajkrat presežena že samo zaradi dejstva, da se zelo pogosto dogaja, da "kralja" malo pred nastopom zmotijo zdravstvene težave. Mnogim ga je tako uspelo videti šele po nekaj poskusih. Glasbeno so festival zaključili Švedski doomerji Candlemass in se izkazali na vseh področjih.

Vsi zadovoljni ...

Faktor prepričljivosti festivala je naravnost neverjeten. Predvsem tujci so zadnji dan na blagajni že pokupili 2400 vstopnic za Metaldays 2014, kar predstavlja kar 16% obiska. Obiskovalci in domačini so lahko zelo srečni, da se je festivalu omogočil nastanek in razvoj, pa četudi se je pred desetimi leti ideja velikanskih zvočnikov sredi neokrnjene narave zdela neverjetna. Vendar pa opozarjam, da nad tovrstnimi dogodki prežijo nevarnosti nespametnih potez države. V krpanju proračunske luknje je namreč sosednja Hrvaška dvignila davek na prireditve na rekordnih 25%, s čimer so onenogočili finančno solventnost druge edicije festivala Burning Sea, ki se je preteklo leto odvil v Zadru. Trend zviševanja davkov kaže ravno v prid podobnega pripetljaja pri nas, vendar pa bi verjetno v tem primeru na Ljubljanskih ulicah protestiralo vse, čemur se po celi Evropi ob zvenu metala naježi koža.