Iskrenost je edina pot v tem času. Laž nas bo oklofutala še predno jo bomo do konca izgovorili. Pripravite se na čas, ko bodo laži priplavale na površje kot stiropor. Vaše in tuje. Maske bodo odpadale kot listje jeseni. Kaj pa zdaj?  Brusit nože, planirat zadoščenje?

Bi nam to res prineslo olajšanje ali, pravzaprav, če dobro pomislimo, nam slabo karmo?

Ponavljamo, da imamo vedno izbiro in verjamem, da maščevanje ne bo na prvem mestu. Da, se zgodi, da zadeve bolijo in si moramo priznati, da nekoga ne maramo; da tej osebi ne želimo dobrega – tu pa naj bo meja. Nikakor nikomur ne zaželimo slabo. Veste kaj, prav nobena oseba ni vredna, da bi vi svojo lastno vibracijo tako zelo znižali in ja, bom dejala, umazali do te mere, da bi jih želeli slabo.

Dotaknimo se še zaupanja.
Je možno, da ste sebe razočarali & zato zdaj ne zaupate, da boste uspeli; ali da si zaslužite najboljše/svoje sanje? Prosim, vzemite si čas za odgovor.

Nikoli niste 'razočarali' nikogar, če ste ravnali po svojih najboljših močeh. Če niste, pa si to priznajte ter naučite, kako boste ravnali bolje. Saj smo v letu učenja & zdravljenja, kajne? Lotimo se dela.

Pojavila se bo želja po begu, po občutku 'vsega je preveč, ne grem se več' – spomnimo se, da se nam je kot otroku marsikaj zdelo prezahtevno, pa smo se vseeno naučili. Potolčena kolena sodijo k otroštvu. Enako so bolečina, strah, jeza, občutek nelagodja, del procesa zdravljenja. Naj ne bodo izgovor zakaj nečesa ne zmorete.

Pa seveda, da vam bo uspelo! Samo lotit se je treba.