Znanstveniki univerze v Oxfordu so se spopadli s vprašanjem, kaj predstavlja največjo nevarnost človeštvu. Ugotovili so, da obstaja 12 načinov, ki bi lahko povzročili konec sveta, in da na večino apokaliptičnih scenarijev lahko vplivamo. Največjo nevarnost namreč predstavlja razvoj, še zlasti tehnološki. "Gre za znanstveno oceno o možnostih apokalipse, gre pa tudi za poziv k ukrepanju, ki temelji na predpostavki, da se je človeštvo sposobno odzvati na izzive in jih spremeniti v priložnosti."

12 najverjetnejših scenarijev za konec sveta

Globalna pandemija
Bolezen, ki bi bila apokaliptična, je bolezen, za katero ne obstajajo zdravila (npr. ebola), se skorajda vedno konča s smrtjo (npr. steklina) in katere inkubacijska doba je zelo dolga (npr. aids). Pandemije so že v preteklosti zahtevale življenja več milijonov ljudi. Kaj bi se zgodilo v današnjem času, ko se lahko na hitro odločimo za skok na drug kontinent, pa si lahko le mislimo ...

Supervulkan
Gre za vulkan, katerega izbruh je 1000-krat močnejši od navadnega. Nevarnost tiči v količini aerosolov in prahu, ki zaradi izbruha pridejo v ozračje. Nastopila bi "vulkanska zima“, saj bi prah ujel vse sončne žarke. Posledice bi bile podobne udaru asteroida ali jedrski vojni.

Umetna inteligenca
Stroji, katerih programska oprema je na ravni človeške inteligence. Gre za trenutno največkrat omenjeno nevarnost človeštvu.

Ekstremne podnebne spremembe
Strokovnjaki predvidevajo, da se bo zaradi ljudi – vedno večjih količin ogljikovega dioksida – temperatura ozračja povečala za štiri stopinje. Obstaja pa verjetnost, da bo globalno segrevanje še večje (6 stopinj). Posledice bi bile najbolj uničujoče za revne države.

Sintetična biologija
Genetski inženiring superorganizmov bi človeštvu lahko koristilo. Če pa bi superorganizem začel napadati ljudi ali ekosistem, bi bile posledice lahko katastrofalne. Do tega lahko pride zelo hitro. Konec sveta lahko povzroči že majhna napaka v laboratoriju …

Udar asteroida
Večji udar asteroida – velikosti 5 kilometrov ali več – lahko pokonča človeštvo. Tudi v tem primeru največjo nevarnost predstavlja prah, ki bi vplival na podnebje in posledično na poljedelstvo

Ekološki kolaps
Kolaps ekosistema bi pomenilo konec človeštva.

Nanotehnologija
Proizvodnja materialov z novimi lastnostmi bi lahko bila zelo koristna, lahko pa vodila v nove težave, kot na primer izčrpavanje naravnih virov, onesnaževanje, podnebne spremembe in celo revščino. Pride lahko tudi do razvoja nove vrste orožja.

Jedrska vojna
Svet se že leta boji jedrskega spopada med Rusijo in ZDA. Kako bi se za človeštvo končala takšna vojna, je odvisno od tega, ali bi nastopila "jedrska zima“.

Slabo upravljanje na lokalni ravni
Ta scenarij se nanaša na dve kategoriji upravljanja – nezmožnost reševanja večjih, a rešljivih težav in aktivno povzročanje še večjega poslabšanja razmer. Spremembe v politiki, družbi in tudi tehnološke spremembe lahko vodijo v boljše upravljanje, lahko pa na oblast postavijo ljudi, ki so še hujši od predhodnikov.

Kolaps globalnega sistema
Gre za ekonomski in družbeni kolaps na svetovni ravni, ki vodi v nemire, neupoštevanje zakonov in družbenega reda. Posledice takšnega propada so še večje, če odpove več med seboj povezanih sistemov.

Neznane posledice
Znanstveniki predvidevajo, da obstaja še mnoge stvari, ki so nevarne, a nam za zdaj še ne povzročajo sivih las, saj zanje ne vemo.