To so vedeli že Che Guevara, John Lennon, Jim Morrison, Karl Marx, Jezus, pa tudi Zeusu je bila v
ponos. Pesniki, generali, farmarji, profesorji, bogovi, politiki, heroji in povprečneži ... V
preteklosti je bilo običajno, da so moški nosili brade. Kdo vse se ni ponašal s tem okrasom!
Pred 40 leti je bila brada znak hipijevske svobodoljubnosti in svobodne ljubezni, v zadnjih
treh desetletjih pa so jih marsikje gledali z nezaupanjem. Negovanje brade je bilo obravnavano kot
sumljivo početje in v skrajnih primerih kot karierni samomor. Neka avstralska raziskava je
pokazala, da kar 92 % žensk in 79 % moških raje ne bi imelo opravka z neobritimi sodelavci.
Odgovorni pa so menili, da so takšni moški neprivlačni, prestari in nezanesljivi.
No, časi se spreminjajo, moda pa se ponavlja. Električni brivniki ne gredo več v promet,
pravzaprav postajajo tako nepotrebni kot videorekorderji. Tržišče so preplavile britvice s petimi
rezili, ki omogočajo, da dlake odstranjujemo tudi pod površjem kože. Obraz tako res ostane
''dojenčkast'' dlje časa, takšen razvoj pa ni bil najbolj pogodu tistim moškim, ki so oboževali
zapeljivo strnišče v slogu Harrisona Forda. Biti do golega obrit je pomenilo biti preveč
konformističen, kar je pri mnogih sprožilo upor, ki se je izrazil v puščanju brade.
Eden od razlogov, da se brade vračajo, je tudi vse več delovnih mest, kjer si moški to lahko privoščijo, ne da bi jih skrbelo šefovo obsojanje ali obrekovanje sodelavcev. Morda gre le za lenobo, bo marsikdo porekel, moškim se ni več treba briti in se pač ne. Povprečen moški naj bi namreč za britje v svojem življenju porabil šest mesecev. Kdo si ne bi zaželel malo oddiha?
Brade so tudi bolj prijazne občutljivi koži, za tiste, ki imajo težave z vraščenimi dlakami, ali tiste, ki trpijo za urezninami po britju, kar še posebno velja za črnce. Za vse takšne je brada božji dar.
Upanje je na obzorju. Po obdobju metroseksualcev in britvic s 13 rezili si tako homo- kot heteroseksualni moški želijo možatega in malce bolj grobega videza. A čeprav so brade izraz moškosti, vseeno niso tako zelo "mačo". Ker isti hormon spodbuja rast brade in obenem plešavost – kruta šala narave – in ker se mnogi moški pritožujejo, da jih neenakomerna poraščenost odvrača od puščanja brade, obstaja nekakšen tihi pakt, da mačizma ne sodimo po stopnji poraščenosti. Če že kaj, je te dni možato urejena brada znak blagosti.
Želite registrirati brado?
Bradači, zdaj pa pozor! Američani so ustanovili nacionalni register brad , da bi opogumili moške z vseh vetrov, naj se uprejo diktatu korporativne kulture in poženščenosti. Včlanijo se lahko vsi, ne glede na narodnost. Brada je kot prstni odtis, pravijo, čudovit in naraven simbol individualizma in samoizražanja. Brade so lepe na vseh celinah, zatrjujejo. Ameriška bradata reprezentanca ima seveda svoj blog , udeležili pa so se tudi svetovnega prvenstva bradačev v Angliji, kjer so zmagali v petih kategorijah od sedemnajstih in tako resno zapretili vedno dominantnim Nemcem. Če vas mika – naslednje prvenstvo bo leta 2009 na Aljaski.
Kakorkoli, ni se treba bati, da bi nenadoma okoli sebe videli le še bradače. Nobena raziskava, ne samo tiste, ki jih je naročil Gillete, doslej ni pokazala, da se brade zdijo seksi več kot trem odstotkom žensk. Kaj menite ve?
V zgodovini so bile sicer brade pogosto povezane s seksualnostjo. V 16. stoletju so bili angleški duhovniki povsem obriti, da bi tako poudarili zavezo celibatu, ko pa je prišlo do protestantske reformacije, so zavračanje tradicije poudarjali prav s puščanjem brade. Daljša kot je bila, trdnejše je bilo prepričanje. Brade 16. stoletja so zato lahko rasle do tal ...
Za nekatere je neurejena brada danes znak fanatizma in v naših predstavah o teroristih postaja simbol nevarnosti. Toda brade same po sebi so lahko le dobre. Brado, ki jo nosite zaradi lastnega veselja, lahko negujete s predrznostjo, brada, ki jo nosite iz prepričanja, mora biti spoštovana. Vsaka pa mora rasti v miru.