Se vam zdi, da so bendi oznako indie začeli izrabljati v promocijske namene?
Indie zdaj pomeni le nemainstream, kot je bil nekoč alter. Oznake so neumne, vendar nekako priročne in prav vse so napačno uporabljene, a ravno zato so tu.
Vaš bend prihaja iz Washingtona in New Yorka, ki sta dala glasbeni sceni veliko dobrih skupin. Katere izstopajo?
Iz Washingtona so to Bad Brains, Nation of Ulysses in Weird War, iz New Yorka pa Velvet Underground, Ramones in Ronettes.
Pri vas se sliši tudi veliko vplivov surf glasbe, ki je značilna bolj za Kalifornijo, kjer se ljudje sončijo na plažah ...
Ljubimo surf glasbo in njen ritem. Za nas je to način, kako lahko igramo težki rock, ne da bi zveneli preveč mačistično. Slepo rockanje lahko zveni obupno, če pa ima surf ritem, je kul. To smo se naučili od The Cramps.
Zakaj ste svoj zadnji album naslovili Lisbon? Zakaj ravno Lizbona?
Lizbona je bila do nas zelo dobra – hrana, ljudje, arhitektura, ulice, vzdušje, bari ... To so vse stvari, za katere člani skupine The Walkmen živimo. Tam dobimo dobro vino, plačajo nas kot resničen bend in nastanijo nas v hotelih, ki niso luknje.
Katera mesta so še vredna omembe?
Istanbul je izjemen. Pravkar smo bili tam. Noro mesto – zelo lepo in čudno. Kul preproge vsepovsod in odličen kraj, da se ga napiješ.
Kaj je danes glavna razlika med Ameriko in Evropo? Se razlike povečujejo ali brišejo?
V Evropi se zdi, kot da vse deluje bolje – vlaki, zdravstvo, šole. Imamo pa v ZDA boljše internetne povezave in v sendviče damo veliko več mesa. V Evropi dobiš v sendviču rezino šunke, v New Yorku pa dobiš konkreten kos šunke, ki je debel okoli štiri centimetre. Vendar če ne štejemo tega, se zdi, da je Evropa boljša od Amerike – te dni imate celo boljši pomarančni sok.
Kaj pa ste dobrega ali slabega slišali o Sloveniji?
Slišali smo, da imate pri vas zelo dober pomarančni sok. In zelo dobre klobase.
K nam na klobase
The Walkmen. O Sloveniji so slišali dve stvari – zelo dobre klobase in zelo dober pomarančni sok.