Uspešni smučarski skakalci se z velikimi uspehi spopadete že zelo zgodaj. Kako vas pripravijo na to, da ob slabih rezultatih ne zapadete v krizo?
Na to se je težko pripraviti, sam sem imel do osemnajstega leta zelo dobre rezultate, nato pa mi tri leta nikakor ni šlo. Takrat sem že skoraj razmišljal, da bi odnehal, vendar sem vztrajal in šlo mi je vedno bolje. Vsak se mora s tem spopasti sam. Vedeti mora, ali je dovolj močan, da nadaljuje to pot. Pri športu so vzponi in padci, in ko ne gre, se je s tem težko sprijazniti, sploh če veš, da si v to vložil vse, rezultatov pa od nikoder. Nas pa pripravljajo na to, da nam ne more iti le navzgor.

Kakšen je tempo vrhunskega smučarskega skakalca?
Med sezono imamo hud tempo, zame pa so najtežje prav poletne priprave. Zelo težko je vso poletno sezono garati in upati na to, da ti bo pozimi uspelo dosegati vrhunske rezultate. Čez zimo se pa vse poplača, čeprav je po tako uspešni sezoni, kot je bila zadnja, začeti z novo vedno otročje lahko. Če rezultatov ni, je pa težje in je treba najti več motivacije.

Vam poleg športa ostane kaj prostega časa?
Najraje se ukvarjam s tekom, tudi med sezono, čeprav to za moj šport ni priporočljivo. Rad grem na rolerje ali na gorsko kolo, prav veliko pa se s takimi športi ne morem ukvarjati, saj moram paziti, da se ne poškodujem. Če se poškodujem, je moja kariera na nitki. Rekreativno se ukvarjam še z modelarstvom, kakšno prenosno letalo vzamem tudi na priprave. Po slabem treningu mi tovrstna sprostitev zelo prija.

Raje kot na zabavo na motor

Zabave torej odpadejo?
S tem nimam težav, nikoli nisem hodil žurat, in tudi če bi hotel piti alkohol, ga ne morem, saj sem v mladih letih ob padcu med smučarskim skokom ostal brez vranice. Vzgojen sem bil v družini brez alkohola in pijančevanja ne podpiram. Sam nikoli ne pijem, niti kapljice alkohola. Rajši kot žurat grem na motor. To mi je veliko večji odklop od realnega sveta. Ko sem na motorju, ne razmišljam o ničemer, in to je zame popoln užitek. Sem pa dokaj divji voznik, čeprav se umirjam. Smučarski skoki so adrenalinski šport in ta adrenalin pride pri motorju na plan.

O čem razmišljate, ko stojite na vrhu skakalnice?
Razmišljam  o tem, kako bom izvedel optimalen skok. Strahu sploh ne čutim, vznemirjenost pa je največja v Planici na velikanki, saj so tam največje hitrosti, pa tudi največja zabava. Najbolj vesel sem prav Planice, saj se vse leto pripravljam na to. Z dobrimi skoki sem zagotovo najsrečnejši človek na svetu. Za zdaj si še ne predstavljam življenja brez tega športa.

Vas ti občutki, ki jih doživljate od skoku, zasvojijo?
Seveda. Ne vem, kako bo ob koncu kariere, bom pa iz letal skakal (smeh).

Čemu se je za kariero vrhunskega športnika najtežje odpovedati?
Zame je to stvar, za katero bi osebno naredil vse. Najtežje pa se mi je bilo odpovedati hrani, saj sem imel pred dvema letoma težave s težo. Zdaj je to način življenja, najtežje pa se še vedno odpovem adrenalinskim športom, pri katerih se lahko poškodujem in jih ravno zaradi tega ne smem izvajati. Sicer pa imam skoke tako rad, da se mi zaradi njih ni težko čemu odpovedati.

Omenili ste prehrano, veliko skakalcev ima težave z bulimijo. Kakšne so vaše izkušnje?
Odkar so uvedli BMI-indeks, kar pomeni, da imajo lažji skakalci krajše smuči, od takrat dalje nihče več ni tako suh, saj s krajšimi smučmi ne prideš zraven. Zdaj imamo vsi normalne prehranjevalne navade, je pa zagotovo prehrana del naše službe. Ne moreš si privoščiti, da bi bil pretežak, in vsi zelo pazimo na to. Hitra prehrana mi niti ne diši več.

Kakšne izkušnje imate z oboževalkami?
Najbolj do izraza pridejo v Planici, vendar ni tako hudo kot pri nogometaših. Nekaj oboževalk imamo, vendar ne toliko, da bi bilo nadležno. Mi pa laska, čeprav nisem tak človek, da bi mi to karkoli pomenilo.

Tudi vaš oče Miran je bil nekoč uspešen smučarski skakalec, ste kdaj čutili dodaten pritisk zaradi tega?
Čutil sem spodbudo, saj mi je oče veliko pomagal. Ve, da do teh rezultatov ni lahko priti.

Podpira ženske skakalke

Skače tudi vaša sestra. Se vam zdi prav, da se ta šport odpira tudi za ženske?
Skačeta tudi sestra in brat. Zdi se mi, da je prav, da se punce preizkušajo tudi v tem športu. Res pa je, da zaradi ženske konstitucije niso tako aerodinamične kot moški, jih je pa toliko bolj zanimivo gledati. Letos imajo prvo sezono svetovnega pokala, skakale bodo tudi naslednje olimpijske igre in mislim, da je prav, da se šport razvija v tej smeri.

Se doma potem sploh pogovarjate še o čem drugem razen o skokih?
O skokih se kaj dosti ne pogovarjamo, saj se ne moremo odločiti, kdo je bolj pameten. Večinoma se pogovarjamo o drugih stvareh.

Kariera vrhunskega športnika ni dolga, že veste, kaj si želite početi po koncu kariere?
Za zdaj nimam še ničesar v mislih. Do konca kariere bi rad končal študij, da se bom lahko potegoval za kakšno normalno službo in da bom poleg športnih uspehov v roki držal tudi nek papir. Me pa zelo veseli delo z računalniki, delo z ljudmi in potovanja. Slednjega sem se v zadnjih letih tako navadil, da bi mi to vsekakor manjkalo. Sicer pa bomo videli, koliko bo takrat sploh še delovnih mest, če nas ne bodo že nadomestili stroji.

Torej obožujete potovanja?
Tudi zasebno rad potujem. Zelo rad se vozim z avtomobilom, zato so mi bolj pri srcu destinacije, ki so dosegljive z avtomobilom. Bil pa sem tudi že na Karibih z jadrnico, s katero oče potuje okoli sveta. V prihodnosti imam v načrtu kakšno eksotično destinacijo, letos pa sem ostal doma, saj je po tolikih potovanjih fino raziskati tudi Slovenijo. Najrajši sem ob vodi, vendar tudi tam ne zdržim dolgo, saj sem rahlo hiperaktiven.

Skoki čez plot odpadejo

Na Slovenijo pa vas veže tudi ljubezen. Kako usklajujete ljubezensko življenje in vrhunski šport?
Že ko sva se s punco spoznala, to je bilo pred kar nekaj leti, je vedela, da sem popolnoma predan športu. Tako sva se navadila, skoki so del življenja, ki so na prvem mestu, in temu se je treba prilagoditi. Tudi punca se je temu prilagodila, ko sem doma, pa čas čim bolje izkoristiva. Letos me je spremljala tudi na dveh tekmah v tujini, zagotovo pa ni zaželeno, da bi bila na vseh tekmah. Skoki so naša služba, v službo gremo večinoma sami, saj partner nekoliko preusmerja pozornost in ne moreš biti stoodstotno pri stvari, če je ves čas ob tebi.

Skoki so torej vaše življenje, kaj pa si mislite o skokih čez plot?
(Smeh) Take stvari kar močno obsojam. Mislim, da se je vedno vredno pogovoriti, preden se kaj takega zgodi. Nikoli nisem bil tak človek. Prisegam na to, da si le z enim človekom naenkrat. Ta oseba pa mora biti tudi tvoj najboljši prijatelj.

Glede na vaš priimek, prisegate morda na tepež med rjuhami?
Ne, to pa ne (smeh).