Glavni junak romana, ki je izšel pri Beletrini, je Oskar Aracki, ki se preživlja z oddajanjem podedovanih stanovanj in lokala, hkrati pa pohajkuje po mestih ter se prepušča čarom lepih žensk.

Hudolin je v svojih avtobiografskih romanih že opisal svojo zgodbo. Vprašanje je, koliko resnice je v teh opisih. Hudolin odgovarja, da je v vsakem pisanju nekaj avtobiografskega, čeprav je lahko ta delež večji ali manjši. Kot pisatelj si je izbral poklic, ki mu omogoča opisovati življenje sebe in ljudi okrog njega, kot jih vidi on sam. To je po njegovem mnenju gosposki in eleganten poklic.

Se bodo tudi njegove nekdanje partnerke prepoznale v tej knjigi? To vprašanje ostaja odprto, a Hudolin pravi, da se včasih sam prepozna v knjigi kakšnega avtorja, ki je živel in ustvarjal pred mnogimi leti. "Če mi je uspelo, da se bo v moji knjigi prepoznal nekdo, ki me ni nikoli videl, ne slišal zame in me nikoli ni bral, potem sem dosegel svoje. Ženski liki v knjigi so splet različnih značajev v enem, niso šablonizirani." Pravi pa, da ima rad lepe ženske, tako kot mnogi drugi. "Pravzaprav imam rad lepe ljudi, saj se z leti vizije in predstave o lepoti spreminjajo." Za Hudolina ni posebnega pravila ali idealne lepote. "Pogosto se mi zgodi, da mi nekdo postane všeč šele čez čas ali pa se prvi vtis kasneje spremeni," je še povedal in dodal, da pregovor, da nikoli ne veš, kje te čaka sreča, zagotovo drži.