Jure Henigman, ki je odlično upodobil profesorja Sama Demšarja v nanizanki Gospod profesor, kjer se srečuje z najrazličnejšimi težavami dijakov, je priznal, da tudi sam ni bil ravno vzoren dijak. Po zaključku osnovne šole v Ribnici se je odločil za ljubljansko Gimnazijo Ledina.

Ko je začel obiskovati Gimnazijo Ledina v Ljubljani, se je že takoj na začetku soočil s tem, da so ga prijatelji in nekdanji sošolci kar malce pustili na cedilu. "Večja skupina prijateljev iz osnovne šole se nas je odločila, da gremo vsi na Ledino, na koncu pa so se vsi premislili in sem šel na Ledino sam. Zaradi tega mi je bilo na začetku kar težko, a sem bil kasneje vesel, saj sem si zaradi tega moral sam utirati pot, ustvariti nov krog prijateljev ..." Čeprav je sam prihajal iz ruralnega okolja, s sovrstniki, ki so prihajali iz urbanega, ni imel težav. "Verjetno so se nam Ljubljančani zdeli bolj nenavadni, kot mi njim, saj smo bili mi s podeželja navajeni hujših stvari. Nekako smo drug drugega malo okužili in če sem jaz od njih pobral določene stvari, so oni od mene morda to, da če je nekaj kmečko, da ni nujno bedno."

Najtežji trenutki so se začeli v tretjem letniku srednje šole, ko je bila puberteta na višku. "Takrat so mi tudi ocene drastično padle. V določenem trenutku sem bil zelo na meji, ali bom speljal ali ne. A na srečo imam v sebi to, da se znam brcniti v rit, ko je to treba." Takrat je tudi večkrat izostal od pouka. "Pri vsem skupaj je šlo za splet okoliščin. Dvakrat me ni bilo na matematiko, ko sem nato prišel, mi ni bilo nič razumljivo, četrtič sem se odločil, da tako ali tako nimam pojma ter da ne grem in tako je bil mesec hitro okoli. S tem odlašanjem in nereševanjem problemov se je kriza poglabljala, nato padeš še v družbo, ki ni ravno šolsko naravnana ..."

A na koncu se je vendarle vse dobro izteklo. "Nikoli nisem imel popravnih izpitov, v celi srednji šoli sem dobil le dve graji, a lahko bi se razvilo čisto drugače," še pove.